1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občutiAjs, vroče! Mucek je skoraj brcnil v čudno bodičasto kepo. Ajs! Komaj se je razločil gobček med bodicami. Ajs! Res ostro. Kot britev.
1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostregaKot bi se vrnili v rosna mladostna leta, ko so nam starši žugali »ajs ... tega ne smeš ... ne tega ... pusti to ...«. Ne govorite z dojenčki po dojenčkasto. Se pravi, ne »ajs«, ampak »vroče«, ne »boš papico«, ampak »ali boš jedel« in podobno.
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občutiAjs, vroče!
1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostregaKot bi se vrnili v rosna mladostna leta, ko so nam starši žugali »ajs ... tega ne smeš ... ne tega ... pusti to ...«.
Dostopnost