1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih► prid. beseda + sam. beseda Previdno zmasirajte končni členek palca. Slika prikazuje roko z grčastimi prstnimi členki. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Strmi v televizijo in v rokah stiska kasete, tako da ima členke prstov čisto bele. Na levi roki ima amputiran zadnji členek mezinca.
- ● končni, srednji, zadnji členek ● prstni členek
- ● členek mezinca, palca ● členek prsta
2. del, ki se z drugimi veže v celotoOgrlice in verižice so bile narejene iz kovinskih členkov in členkov iz okrasnega kamenja ali stekla v različnih kombinacijah. Mežiška dolina se konča s Peco, ki je zadnji členek verige Karavank.
3. del stebla med dvema kolencemaOsnovo vsakega potaknjenca odrežemo z ostrim nožem tik pod členkom in odstranimo liste s spodnje tretjine. Rastline skrbno izberemo, pozorni smo na enakomerno temno zelene liste brez deformacij in razvite stranske poganjke s kratkimi členki. Cepljenje na zeleno, zlasti če je opravljeno na členku, omogoča popolno zaraščanje cepljenega mesta in s tem bistveno boljši pretok hranil.
4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočiloČlenki so bili pri nas kot samostojna besedna vrsta opredeljeni pozno in zato še danes povzročajo težave pri določanju. Med drugim in poltretjim letom otrokov besedni zaklad obsega približno štiristo besed, med katerimi se pogosto pojavijo vezniki, predlogi in členki. Členki so teoretsko najbolje obdelani v nemškem jezikoslovnem prostoru.
4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiV besedilu je deset primerov členka »namreč«. Kako bi pretvoril povedi, da bi bile bolj jedrnate in žive? Pomagaj si s členki »še«, »baje«, »le« in »tudi«.
| EDNINA | |
| imenovalnik | členek |
| rodilnik | členka |
| dajalnik | členku |
| tožilnik | členek |
| mestnik | pri členku |
| orodnik | s členkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | členka |
| rodilnik | členkov |
| dajalnik | členkoma |
| tožilnik | členka |
| mestnik | pri členkih |
| orodnik | s členkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | členki |
| rodilnik | členkov |
| dajalnik | členkom |
| tožilnik | členke |
| mestnik | pri členkih |
| orodnik | s členki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | členek | členka | členki |
| rodilnik | členka | členkov | členkov |
| dajalnik | členku | členkoma | členkom |
| tožilnik | členek | členka | členke |
| mestnik | pri členku | pri členkih | pri členkih |
| orodnik | s členkom | s členkoma | s členki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | člének |
| rodilnik | člénka |
| dajalnik | člénku |
| tožilnik | člének |
| mestnik | pri člénku |
| orodnik | s člénkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | člénka |
| rodilnik | člénkov |
| dajalnik | člénkoma |
| tožilnik | člénka |
| mestnik | pri člénkih |
| orodnik | s člénkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | člénki |
| rodilnik | člénkov |
| dajalnik | člénkom |
| tožilnik | člénke |
| mestnik | pri člénkih |
| orodnik | s člénki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | člének | člénka | člénki |
| rodilnik | člénka | člénkov | člénkov |
| dajalnik | člénku | člénkoma | člénkom |
| tožilnik | člének | člénka | člénke |
| mestnik | pri člénku | pri člénkih | pri člénkih |
| orodnik | s člénkom | s člénkoma | s člénki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | člẹ̑nek |
| rodilnik | člẹ̑nka |
| dajalnik | člẹ̑nku |
| tožilnik | člẹ̑nek |
| mestnik | pri člẹ̑nku |
| orodnik | s člẹ̑nkom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | člẹ̑nka |
| rodilnik | člẹ̑nkov |
| dajalnik | člẹ̑nkoma |
| tožilnik | člẹ̑nka |
| mestnik | pri člẹ̑nkih |
| orodnik | s člẹ̑nkoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | člẹ̑nki |
| rodilnik | člẹ̑nkov |
| dajalnik | člẹ̑nkom |
| tožilnik | člẹ̑nke |
| mestnik | pri člẹ̑nkih |
| orodnik | s člẹ̑nki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | člẹ̑nek | člẹ̑nka | člẹ̑nki |
| rodilnik | člẹ̑nka | člẹ̑nkov | člẹ̑nkov |
| dajalnik | člẹ̑nku | člẹ̑nkoma | člẹ̑nkom |
| tožilnik | člẹ̑nek | člẹ̑nka | člẹ̑nke |
| mestnik | pri člẹ̑nku | pri člẹ̑nkih | pri člẹ̑nkih |
| orodnik | s člẹ̑nkom | s člẹ̑nkoma | s člẹ̑nki |
1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnihPrevidno zmasirajte končni členek palca.
2. del, ki se z drugimi veže v celotoOgrlice in verižice so bile narejene iz kovinskih členkov in členkov iz okrasnega kamenja ali stekla v različnih kombinacijah.
3. del stebla med dvema kolencemaOsnovo vsakega potaknjenca odrežemo z ostrim nožem tik pod členkom in odstranimo liste s spodnje tretjine.
4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočiloČlenki so bili pri nas kot samostojna besedna vrsta opredeljeni pozno in zato še danes povzročajo težave pri določanju.
4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiV besedilu je deset primerov členka »namreč«.
Dostopnost