1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu»Čujte, spoštovani gospod,« je rekel odsekano, »ali ne poznate reda?« Čuj, Mica, pobirajo za gasilski avto, a boš kaj dala?
2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoČuj, nimam besed, pa to je noro! Imamo zlato medaljo! Čujte, samo od kmetijstva se v teh krajih ne da več živeti.
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečijNa vsakem koraku okrog podkorenske steze je namesto gorenjskega »ejga« slišati štajerski »čuj«.
- štajersko Čujte vi!
EDNINA | |
2. oseba | čuj |
DVOJINA | |
2. oseba | čujta |
MNOŽINA | |
2. oseba | čujte |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
2. oseba | čuj | čujta | čujte |
EDNINA | |
2. oseba | čúj |
DVOJINA | |
2. oseba | čújta |
MNOŽINA | |
2. oseba | čújte |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
2. oseba | čúj | čújta | čújte |
EDNINA | |
2. oseba | čȗj |
DVOJINA | |
2. oseba | čȗjta |
MNOŽINA | |
2. oseba | čȗjte |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
2. oseba | čȗj | čȗjta | čȗjte |
1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu»Čujte, spoštovani gospod,« je rekel odsekano, »ali ne poznate reda?«
2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoČuj, nimam besed, pa to je noro! Imamo zlato medaljo!
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečijNa vsakem koraku okrog podkorenske steze je namesto gorenjskega »ejga« slišati štajerski »čuj«.
- štajersko Čujte vi!