1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Odprl je steklenico džina in nam natočil. V kozarec je stresel več kock ledu, si natočil velikodušno mero džina in skromno količino tonika. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Naročila je džin s tonikom in predlagala, da bi se umaknili k mizi ob oknu. K pogrinjku so ji prinesli kozarec vode in džin s suhim martinijem. Stopila je k omarici in si natočila džin.
- ● steklenica džina
- ● džin s tonikom
2. kot pridevnik ki je v zvezi z džinom1 1.► sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda Naročila si je džin tonik.
- ● džin tonik
EDNINA | |
imenovalnik | džin |
rodilnik | džina |
dajalnik | džinu |
tožilnik | džina |
mestnik | pri džinu |
orodnik | z džinom |
DVOJINA | |
imenovalnik | džina |
rodilnik | džinov |
dajalnik | džinoma |
tožilnik | džina |
mestnik | pri džinih |
orodnik | z džinoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | džini |
rodilnik | džinov |
dajalnik | džinom |
tožilnik | džine |
mestnik | pri džinih |
orodnik | z džini |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | džin | džina | džini |
rodilnik | džina | džinov | džinov |
dajalnik | džinu | džinoma | džinom |
tožilnik | džina | džina | džine |
mestnik | pri džinu | pri džinih | pri džinih |
orodnik | z džinom | z džinoma | z džini |
EDNINA | |
imenovalnik | džín |
rodilnik | džína |
dajalnik | džínu |
tožilnik | džína |
mestnik | pri džínu |
orodnik | z džínom |
DVOJINA | |
imenovalnik | džína |
rodilnik | džínov |
dajalnik | džínoma |
tožilnik | džína |
mestnik | pri džínih |
orodnik | z džínoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | džíni |
rodilnik | džínov |
dajalnik | džínom |
tožilnik | džíne |
mestnik | pri džínih |
orodnik | z džíni |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | džín | džína | džíni |
rodilnik | džína | džínov | džínov |
dajalnik | džínu | džínoma | džínom |
tožilnik | džína | džína | džíne |
mestnik | pri džínu | pri džínih | pri džínih |
orodnik | z džínom | z džínoma | z džíni |
EDNINA | |
imenovalnik | džȋn |
rodilnik | džȋna |
dajalnik | džȋnu |
tožilnik | džȋna |
mestnik | pri džȋnu |
orodnik | z džȋnom |
DVOJINA | |
imenovalnik | džȋna |
rodilnik | džȋnov |
dajalnik | džȋnoma |
tožilnik | džȋna |
mestnik | pri džȋnih |
orodnik | z džȋnoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | džȋni |
rodilnik | džȋnov |
dajalnik | džȋnom |
tožilnik | džȋne |
mestnik | pri džȋnih |
orodnik | z džȋni |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | džȋn | džȋna | džȋni |
rodilnik | džȋna | džȋnov | džȋnov |
dajalnik | džȋnu | džȋnoma | džȋnom |
tožilnik | džȋna | džȋna | džȋne |
mestnik | pri džȋnu | pri džȋnih | pri džȋnih |
orodnik | z džȋnom | z džȋnoma | z džȋni |
1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zeliščOdprl je steklenico džina in nam natočil.
2. kot pridevnik ki je v zvezi z džinom1 1.Naročila si je džin tonik.