1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Stopila je do omare in iz nje je vzela skoraj polno steklenico gina. Spila je velik kozarec gina in tonika. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Pred večerjo si je privoščil gin s tonikom ali whisky. Natočila si je gin z martinijem. Na oder je stopila mlada ženska, ki je dotlej sedela in srkala gin. Divjačinsko omako prevremo z brinovimi jagodami, brusnicami in malo gina.
- ● steklenica gina
- ● gin s tonikom
2. kot pridevnik ki je v zvezi z ginom 1.► sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda Najraje sedim v senci s kozarcem gin tonika pred sabo.
- ● gin tonik
EDNINA | |
imenovalnik | gin |
rodilnik | gina |
dajalnik | ginu |
tožilnik | gin |
mestnik | pri ginu |
orodnik | z ginom |
DVOJINA | |
imenovalnik | gina |
rodilnik | ginov |
dajalnik | ginoma |
tožilnik | gina |
mestnik | pri ginih |
orodnik | z ginoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gini |
rodilnik | ginov |
dajalnik | ginom |
tožilnik | gine |
mestnik | pri ginih |
orodnik | z gini |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gin | gina | gini |
rodilnik | gina | ginov | ginov |
dajalnik | ginu | ginoma | ginom |
tožilnik | gin | gina | gine |
mestnik | pri ginu | pri ginih | pri ginih |
orodnik | z ginom | z ginoma | z gini |
EDNINA | |
imenovalnik | [džín] |
rodilnik | [džína] |
dajalnik | [džínu] |
tožilnik | [džína] |
mestnik | [pri džínu] |
orodnik | [z džínom] |
DVOJINA | |
imenovalnik | [džína] |
rodilnik | [džínov] |
dajalnik | [džínoma] |
tožilnik | [džína] |
mestnik | [pri džínih] |
orodnik | [z džínoma] |
MNOŽINA | |
imenovalnik | [džíni] |
rodilnik | [džínov] |
dajalnik | [džínom] |
tožilnik | [džíne] |
mestnik | [pri džínih] |
orodnik | [z džíni] |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | [džín] | [džína] | [džíni] |
rodilnik | [džína] | [džínov] | [džínov] |
dajalnik | [džínu] | [džínoma] | [džínom] |
tožilnik | [džína] | [džína] | [džíne] |
mestnik | [pri džínu] | [pri džínih] | [pri džínih] |
orodnik | [z džínom] | [z džínoma] | [z džíni] |
EDNINA | |
imenovalnik | [džȋn] |
rodilnik | [džȋna] |
dajalnik | [džȋnu] |
tožilnik | [džȋna] |
mestnik | [pri džȋnu] |
orodnik | [z džȋnom] |
DVOJINA | |
imenovalnik | [džȋna] |
rodilnik | [džȋnov] |
dajalnik | [džȋnoma] |
tožilnik | [džȋna] |
mestnik | [pri džȋnih] |
orodnik | [z džȋnoma] |
MNOŽINA | |
imenovalnik | [džȋni] |
rodilnik | [džȋnov] |
dajalnik | [džȋnom] |
tožilnik | [džȋne] |
mestnik | [pri džȋnih] |
orodnik | [z džȋni] |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | [džȋn] | [džȋna] | [džȋni] |
rodilnik | [džȋna] | [džȋnov] | [džȋnov] |
dajalnik | [džȋnu] | [džȋnoma] | [džȋnom] |
tožilnik | [džȋna] | [džȋna] | [džȋne] |
mestnik | [pri džȋnu] | [pri džȋnih] | [pri džȋnih] |
orodnik | [z džȋnom] | [z džȋnoma] | [z džȋni] |
1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zeliščStopila je do omare in iz nje je vzela skoraj polno steklenico gina.
2. kot pridevnik ki je v zvezi z ginom 1.Najraje sedim v senci s kozarcem gin tonika pred sabo.