1. kdor goni, vodi živinoSINONIMI: gonič ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Po očetovi smrti je z enajstimi leti zapustil dom in delal kot gonjač živine. Osemnajst glav govedi so štirje gonjači že ob sedmih zjutraj začeli priganjati s planine Šije, kjer so bile čez poletje na paši.
- ● gonjač kamel, mul ● gonjač živine
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovuLajež psov in rogovi gonjačev so dvorni družbi naznanjali, da je divjad v pogonu. Na lovih, ko gonjači brez psov naganjajo divjad proti čakajočim lovcem, se odstreljujejo predvsem ženska divjad in mladiči parkljaste divjadi.
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Gonjači sužnjev na plantažah v Virginiji so bili obsojeni zaradi vzgajanja in prodaje lastnih otrok. Čuvaja oziroma gonjača pri svojem delu res ne potrebujem, od malih nog sem vajena trdo trenirati in sem zelo trmasta.
4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjadSINONIMI: brak, gonič ► sam. beseda + sam. beseda Medtem ko je v Nemčiji lov na živo divjad zakonsko prepovedan, v Veliki Britaniji, na Irskem in v Franciji še danes gonijo divjad s psi gonjači. Dohiteli so ga lovci s psi gonjači.
- ● pes gonjač
kdor svoje varovance, podrejene neprizanesljivo priganja, pretirano sili k dejavnosti, ki jo vodi, usmerja, koordiniraNa vrhunskem nivoju mora trener nuditi tekmovalcem strokovno podporo, ne pa biti gonjač sužnjev. Trend večanja razlik v delitvi dohodkov se dogaja tudi v manj razvitih državah, kjer močnejši igrajo vlogo »gonjačev sužnjev« in pri tem relativno uspešno poskrbijo zase, konkurenčnost svojih podjetij pa primarno gradijo na naravnih virih in na ceneni delovni sili.
EDNINA | |
imenovalnik | gonjač |
rodilnik | gonjača |
dajalnik | gonjaču |
tožilnik | gonjača |
mestnik | pri gonjaču |
orodnik | z gonjačem |
DVOJINA | |
imenovalnik | gonjača |
rodilnik | gonjačev |
dajalnik | gonjačema |
tožilnik | gonjača |
mestnik | pri gonjačih |
orodnik | z gonjačema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjači |
rodilnik | gonjačev |
dajalnik | gonjačem |
tožilnik | gonjače |
mestnik | pri gonjačih |
orodnik | z gonjači |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjač | gonjača | gonjači |
rodilnik | gonjača | gonjačev | gonjačev |
dajalnik | gonjaču | gonjačema | gonjačem |
tožilnik | gonjača | gonjača | gonjače |
mestnik | pri gonjaču | pri gonjačih | pri gonjačih |
orodnik | z gonjačem | z gonjačema | z gonjači |
EDNINA | |
imenovalnik | gonjáč |
rodilnik | gonjáča |
dajalnik | gonjáču |
tožilnik | gonjáča |
mestnik | pri gonjáču |
orodnik | z gonjáčem |
DVOJINA | |
imenovalnik | gonjáča |
rodilnik | gonjáčev |
dajalnik | gonjáčema |
tožilnik | gonjáča |
mestnik | pri gonjáčih |
orodnik | z gonjáčema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjáči |
rodilnik | gonjáčev |
dajalnik | gonjáčem |
tožilnik | gonjáče |
mestnik | pri gonjáčih |
orodnik | z gonjáči |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjáč | gonjáča | gonjáči |
rodilnik | gonjáča | gonjáčev | gonjáčev |
dajalnik | gonjáču | gonjáčema | gonjáčem |
tožilnik | gonjáča | gonjáča | gonjáče |
mestnik | pri gonjáču | pri gonjáčih | pri gonjáčih |
orodnik | z gonjáčem | z gonjáčema | z gonjáči |
EDNINA | |
imenovalnik | gonjáč |
rodilnik | gonjáča |
dajalnik | gonjáču |
tožilnik | gonjáča |
mestnik | pri gonjáču |
orodnik | z gonjáčem |
DVOJINA | |
imenovalnik | gonjáča |
rodilnik | gonjáčev tudi gonjȃčev |
dajalnik | gonjáčema |
tožilnik | gonjáča |
mestnik | pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih |
orodnik | z gonjáčema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjáči |
rodilnik | gonjáčev tudi gonjȃčev |
dajalnik | gonjáčem |
tožilnik | gonjáče |
mestnik | pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih |
orodnik | z gonjáči tudi z gonjȃči |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | gonjáč | gonjáča | gonjáči |
rodilnik | gonjáča | gonjáčev tudi gonjȃčev | gonjáčev tudi gonjȃčev |
dajalnik | gonjáču | gonjáčema | gonjáčem |
tožilnik | gonjáča | gonjáča | gonjáče |
mestnik | pri gonjáču | pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih | pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih |
orodnik | z gonjáčem | z gonjáčema | z gonjáči tudi z gonjȃči |
1. kdor goni, vodi živinoSINONIMI: gonič Po očetovi smrti je z enajstimi leti zapustil dom in delal kot gonjač živine.
2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovuLajež psov in rogovi gonjačev so dvorni družbi naznanjali, da je divjad v pogonu.
3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnostiGonjači sužnjev na plantažah v Virginiji so bili obsojeni zaradi vzgajanja in prodaje lastnih otrok.
kdor svoje varovance, podrejene neprizanesljivo priganja, pretirano sili k dejavnosti, ki jo vodi, usmerja, koordinira