haiku haikuja[hajkú] tudi [hájku] samostalnik moškega spola1. iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske► prid. beseda + sam. beseda - ● dober haiku ● japonski haiku ● klasični, sodobni haiku ● neobjavljen haiku
Klasični japonski haiku je predvsem poezija letnih časov, torej poezija o naravi. Strokovna žirija bo izbrala najboljše haikuje in podelila več nagrad. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● izbor, knjiga, zbirka haikujev ● mojster, pesnik, pisec haikujev ● oblika haikuja ● pisanje haikujev
Pisci haikujev pravijo, da je ustvarjanje haikujev neke vrste zenovska meditacija. Zbirka haikujev se strogo drži klasičnega japonskega vzora. Avtorji so brali svojo prozo, haikuje in pesmi. V skupnem ovitku je izšlo pet drobnih zbirk, posvečenih tradicionalni japonski pesniški obliki haiku. 2. kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.► sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda - ● haiku pesem ● haiku pesnik ● haiku poezija
Tematike haiku poezije že dalj časa ne povezujemo izključno z naravo. Na mednarodnem haiku taboru je sodelovalo 27 haiku pesnikov. | EDNINA |
| imenovalnik | haiku |
| rodilnik | haikuja |
| dajalnik | haikuju |
| tožilnik | haiku |
| mestnik | pri haikuju |
| orodnik | s haikujem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | haikuja |
| rodilnik | haikujev |
| dajalnik | haikujema |
| tožilnik | haikuja |
| mestnik | pri haikujih |
| orodnik | s haikujema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | haikuji |
| rodilnik | haikujev |
| dajalnik | haikujem |
| tožilnik | haikuje |
| mestnik | pri haikujih |
| orodnik | s haikuji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | haiku | haikuja | haikuji |
| rodilnik | haikuja | haikujev | haikujev |
| dajalnik | haikuju | haikujema | haikujem |
| tožilnik | haiku | haikuja | haikuje |
| mestnik | pri haikuju | pri haikujih | pri haikujih |
| orodnik | s haikujem | s haikujema | s haikuji |
| EDNINA |
| imenovalnik | [hajkú] |
| rodilnik | [hajkúja] |
| dajalnik | [hajkúju] |
| tožilnik | [hajkú] |
| mestnik | [pri hajkúju] |
| orodnik | [s hajkújem] |
| DVOJINA |
| imenovalnik | [hajkúja] |
| rodilnik | [hajkújev] |
| dajalnik | [hajkújema] |
| tožilnik | [hajkúja] |
| mestnik | [pri hajkújih] |
| orodnik | [s hajkújema] |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | [hajkúji] |
| rodilnik | [hajkújev] |
| dajalnik | [hajkújem] |
| tožilnik | [hajkúje] |
| mestnik | [pri hajkújih] |
| orodnik | [s hajkúji] |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | [hajkú] | [hajkúja] | [hajkúji] |
| rodilnik | [hajkúja] | [hajkújev] | [hajkújev] |
| dajalnik | [hajkúju] | [hajkújema] | [hajkújem] |
| tožilnik | [hajkú] | [hajkúja] | [hajkúje] |
| mestnik | [pri hajkúju] | [pri hajkújih] | [pri hajkújih] |
| orodnik | [s hajkújem] | [s hajkújema] | [s hajkúji] |
| EDNINA |
| imenovalnik | [hájku] |
| rodilnik | [hájkuja] |
| dajalnik | [hájkuju] |
| tožilnik | [hájku] |
| mestnik | [pri hájkuju] |
| orodnik | [s hájkujem] |
| DVOJINA |
| imenovalnik | [hájkuja] |
| rodilnik | [hájkujev] |
| dajalnik | [hájkujema] |
| tožilnik | [hájkuja] |
| mestnik | [pri hájkujih] |
| orodnik | [s hájkujema] |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | [hájkuji] |
| rodilnik | [hájkujev] |
| dajalnik | [hájkujem] |
| tožilnik | [hájkuje] |
| mestnik | [pri hájkujih] |
| orodnik | [s hájkuji] |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | [hájku] | [hájkuja] | [hájkuji] |
| rodilnik | [hájkuja] | [hájkujev] | [hájkujev] |
| dajalnik | [hájkuju] | [hájkujema] | [hájkujem] |
| tožilnik | [hájku] | [hájkuja] | [hájkuje] |
| mestnik | [pri hájkuju] | [pri hájkujih] | [pri hájkujih] |
| orodnik | [s hájkujem] | [s hájkujema] | [s hájkuji] |
| EDNINA |
| imenovalnik | [hajkȗ] |
| rodilnik | [hajkȗja] |
| dajalnik | [hajkȗju] |
| tožilnik | [hajkȗ] |
| mestnik | [pri hajkȗju] |
| orodnik | [s hajkȗjem] |
| DVOJINA |
| imenovalnik | [hajkȗja] |
| rodilnik | [hajkȗjev] |
| dajalnik | [hajkȗjema] |
| tožilnik | [hajkȗja] |
| mestnik | [pri hajkȗjih] |
| orodnik | [s hajkȗjema] |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | [hajkȗji] |
| rodilnik | [hajkȗjev] |
| dajalnik | [hajkȗjem] |
| tožilnik | [hajkȗje] |
| mestnik | [pri hajkȗjih] |
| orodnik | [s hajkȗji] |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | [hajkȗ] | [hajkȗja] | [hajkȗji] |
| rodilnik | [hajkȗja] | [hajkȗjev] | [hajkȗjev] |
| dajalnik | [hajkȗju] | [hajkȗjema] | [hajkȗjem] |
| tožilnik | [hajkȗ] | [hajkȗja] | [hajkȗje] |
| mestnik | [pri hajkȗju] | [pri hajkȗjih] | [pri hajkȗjih] |
| orodnik | [s hajkȗjem] | [s hajkȗjema] | [s hajkȗji] |
| EDNINA |
| imenovalnik | [hȃjku] |
| rodilnik | [hȃjkuja] |
| dajalnik | [hȃjkuju] |
| tožilnik | [hȃjku] |
| mestnik | [pri hȃjkuju] |
| orodnik | [s hȃjkujem] |
| DVOJINA |
| imenovalnik | [hȃjkuja] |
| rodilnik | [hȃjkujev] |
| dajalnik | [hȃjkujema] |
| tožilnik | [hȃjkuja] |
| mestnik | [pri hȃjkujih] |
| orodnik | [s hȃjkujema] |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | [hȃjkuji] |
| rodilnik | [hȃjkujev] |
| dajalnik | [hȃjkujem] |
| tožilnik | [hȃjkuje] |
| mestnik | [pri hȃjkujih] |
| orodnik | [s hȃjkuji] |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | [hȃjku] | [hȃjkuja] | [hȃjkuji] |
| rodilnik | [hȃjkuja] | [hȃjkujev] | [hȃjkujev] |
| dajalnik | [hȃjkuju] | [hȃjkujema] | [hȃjkujem] |
| tožilnik | [hȃjku] | [hȃjkuja] | [hȃjkuje] |
| mestnik | [pri hȃjkuju] | [pri hȃjkujih] | [pri hȃjkujih] |
| orodnik | [s hȃjkujem] | [s hȃjkujema] | [s hȃjkuji] |
haiku haikuja[hajkú] tudi [hájku] samostalnik moškega spola1. iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz JaponskeKlasični japonski haiku je predvsem poezija letnih časov, torej poezija o naravi. 2. kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.Tematike haiku poezije že dalj časa ne povezujemo izključno z naravo. Gradivo izkazuje, da se besede tipa video uporabljajo tudi kot pridevniki (video zapis). Taki primeri so v Slovenskem pravopisu 2001 (§ 487, § 495, § 498) prepoznani kot prvi deli zloženk, zato je zanje priporočeno pisanje skupaj (videozapis, videoblog), čeprav je kot neprednostno dopuščeno tudi pisanje narazen.prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.
Dostopnost