1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanjuHopla, dajmo, zmigajmo nogice! Teci! Ja, kar za mano ljubice, kar za mano, hopla … gremo, gremo.
1.1. ponazarja skok, hiter premikPočepnimo in nato hopla! Malo v hrib, nato ob strugi potoka in še hopla čez potok! Tako smo, hopla, skočili do Madrida.
2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanegaHopla, sem pomislil, sredi vročega dopoldneva se bo ulilo! Hopla, kaj pa je zdaj to?! Zakaj je to drugače? »Hopla, pa ga imam!« je sama pri sebi razigrano vzkliknila.
3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, doberHopla, ti pa ne spadaš sem. Hopla, to pa so že resne stvari. Takšne trditve je treba podpreti z dokazi.
4. ironično ponazarja nenadno, nepričakovano spremembo, pojavitev, izginotje česaŠiri se lahko vsak: vzameš kredit ali pa si najdeš soinvestitorja in hopla, že je rast 300-odstotna! Malo spremeniš melodijo, dodaš drugo besedilo in hopla, nova uspešnica je rojena.
1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanjuHopla, dajmo, zmigajmo nogice! Teci!
1.1. ponazarja skok, hiter premikPočepnimo in nato hopla!
2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanegaHopla, sem pomislil, sredi vročega dopoldneva se bo ulilo!
3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, doberHopla, ti pa ne spadaš sem.
4. ironično ponazarja nenadno, nepričakovano spremembo, pojavitev, izginotje česaŠiri se lahko vsak: vzameš kredit ali pa si najdeš soinvestitorja in hopla, že je rast 300-odstotna!
Dostopnost