hudobíja hudobíje[hudobíja] samostalnik ženskega spola1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo► prid. beseda + sam. beseda - ● čista hudobija ● človeška hudobija
To, kar sedaj govoriš, je iz čiste hudobije in zaničevanja drugače mislečih. Njihova hudobija presega vse meje; ne zavzemajo se za pravico, in vendar uspevajo! Iz nje je govorila grenka, zavistna hudobija. Polni so laži in hudobije, kar ljudem ni všeč. Nasprotje hudobije je dobrota in samo dobrota dela čudeže. 1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanje► glag. + sam. beseda v tožilniku Niso se mogli upreti skušnjavi in so bivšim sosedom zakuhali še eno hudobijo. Očitajo mu vse mogoče hudobije, med drugim tudi davčne utaje desetine milijonov mark. Njihov edini hobi so drobne hudobije in sovražnosti do bližnjega. | EDNINA |
| imenovalnik | hudobija |
| rodilnik | hudobije |
| dajalnik | hudobiji |
| tožilnik | hudobijo |
| mestnik | pri hudobiji |
| orodnik | s hudobijo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hudobiji |
| rodilnik | hudobij |
| dajalnik | hudobijama |
| tožilnik | hudobiji |
| mestnik | pri hudobijah |
| orodnik | s hudobijama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobije |
| rodilnik | hudobij |
| dajalnik | hudobijam |
| tožilnik | hudobije |
| mestnik | pri hudobijah |
| orodnik | s hudobijami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobija | hudobiji | hudobije |
| rodilnik | hudobije | hudobij | hudobij |
| dajalnik | hudobiji | hudobijama | hudobijam |
| tožilnik | hudobijo | hudobiji | hudobije |
| mestnik | pri hudobiji | pri hudobijah | pri hudobijah |
| orodnik | s hudobijo | s hudobijama | s hudobijami |
| EDNINA |
| imenovalnik | hudobíja |
| rodilnik | hudobíje |
| dajalnik | hudobíji |
| tožilnik | hudobíjo |
| mestnik | pri hudobíji |
| orodnik | s hudobíjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hudobíji |
| rodilnik | hudobíj |
| dajalnik | hudobíjama |
| tožilnik | hudobíji |
| mestnik | pri hudobíjah |
| orodnik | s hudobíjama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobíje |
| rodilnik | hudobíj |
| dajalnik | hudobíjam |
| tožilnik | hudobíje |
| mestnik | pri hudobíjah |
| orodnik | s hudobíjami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobíja | hudobíji | hudobíje |
| rodilnik | hudobíje | hudobíj | hudobíj |
| dajalnik | hudobíji | hudobíjama | hudobíjam |
| tožilnik | hudobíjo | hudobíji | hudobíje |
| mestnik | pri hudobíji | pri hudobíjah | pri hudobíjah |
| orodnik | s hudobíjo | s hudobíjama | s hudobíjami |
| EDNINA |
| imenovalnik | hudobȋja |
| rodilnik | hudobȋje |
| dajalnik | hudobȋji |
| tožilnik | hudobȋjo |
| mestnik | pri hudobȋji |
| orodnik | s hudobȋjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | hudobȋji |
| rodilnik | hudobȋj |
| dajalnik | hudobȋjama |
| tožilnik | hudobȋji |
| mestnik | pri hudobȋjah |
| orodnik | s hudobȋjama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobȋje |
| rodilnik | hudobȋj |
| dajalnik | hudobȋjam |
| tožilnik | hudobȋje |
| mestnik | pri hudobȋjah |
| orodnik | s hudobȋjami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | hudobȋja | hudobȋji | hudobȋje |
| rodilnik | hudobȋje | hudobȋj | hudobȋj |
| dajalnik | hudobȋji | hudobȋjama | hudobȋjam |
| tožilnik | hudobȋjo | hudobȋji | hudobȋje |
| mestnik | pri hudobȋji | pri hudobȋjah | pri hudobȋjah |
| orodnik | s hudobȋjo | s hudobȋjama | s hudobȋjami |
hudobíja hudobíje[hudobíja] samostalnik ženskega spola1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slaboTo, kar sedaj govoriš, je iz čiste hudobije in zaničevanja drugače mislečih.1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanjeNiso se mogli upreti skušnjavi in so bivšim sosedom zakuhali še eno hudobijo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.
Dostopnost