1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo► prisl. + glag. Namenoma, hladno, hudobno ga je ustrelil. Povsod sem videla rdeče žareče oči, ki so me hudobno gledale. S kritiki sem obračunal zelo eksplicitno, hudobno, govoril sem o njih s pravimi imeni, spustil sem se še kar nizko.
1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave► prisl. + glag. Od nekdaj je rad hudobno dražil.
OSNOVNIK
hudobno
primernik
priponski
hudobneje in hudobnejše
opisni
bolj hudobno
presežnik
priponski
najhudobneje in najhudobnejše
opisni
najbolj hudobno
OSNOVNIK
hudôbno
primernik
priponski
hudôbneje in hudôbnejše
opisni
bòlj hudôbno
presežnik
priponski
nàjhudôbneje in nájhudôbneje in nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše
opisni
nàjbolj in nájbolj hudôbno
OSNOVNIK
hudóbno
primernik
priponski
hudóbneje in hudóbnejše
opisni
bȍlj hudóbno
presežnik
priponski
nȁjhudóbneje in nȃjhudóbneje in nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše
opisni
nȁjbolj in nȃjbolj hudóbno
1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slaboNamenoma, hladno, hudobno ga je ustrelil.
1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težaveOd nekdaj je rad hudobno dražil.
Dostopnost