1. navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje»Kaj pa ti delaš tukaj?« »Jej,« se ga je ustrašila. »Jej, jej, jej, Kekec, jej, jej, kaj bova pa zdaj?« je zvijal roke Kosobrin. »Jej, Bog se usmili, da morajo ljudje ponoči zbolevati in umirati,« je godrnjal hlapec.
1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očitaJej, jej, kako smo pametni! Verjetno imaš podedovan vikend ob morju in zdaj pametuješ. Jej, jej, Janez! Matilda se že pripravlja, hitro zmoli kesanje in pokoro. Jej, jej, da se le more tako spozabiti!
2. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna»Jej, saj bi skoraj pozabil, brž moram k mamici,« se je spomnil. Jej, saj to je naša rodna vas!
3. podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kajJej, jej, zdaj vidim, da sem tudi jaz kriv. Jej, jej, škoda, da že niste šli.
4. izraža, da je govorec vesel, radosten»Jej, je lepa,« se je začudila. Jej, kako se vse lesketa!
1. navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje»Kaj pa ti delaš tukaj?« »Jej,« se ga je ustrašila.
1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očitaJej, jej, kako smo pametni! Verjetno imaš podedovan vikend ob morju in zdaj pametuješ.
2. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna»Jej, saj bi skoraj pozabil, brž moram k mamici,« se je spomnil.
3. podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kajJej, jej, zdaj vidim, da sem tudi jaz kriv.
4. izraža, da je govorec vesel, radosten»Jej, je lepa,« se je začudila.
Dostopnost