1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev► prid. beseda + sam. beseda Trojanci so konja prepeljali v notranjost utrjenega mesta, iz konja so planili grški jurišniki in odprli mestna vrata. Skrili smo se v grmovje, opravili zadnje priprave na napad in krenili. V strelcih, kot pravi jurišniki.
2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev► prid. beseda + sam. beseda Lovski jurišnik, namenjen napadom v nizkem letu, je glasno letalo. Poleg nalog lahkega jurišnika je bila ena od prvotnih kraguljevih nalog boj proti helikopterskim desantom.
3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk► prid. beseda + sam. beseda Favorite gre iskati predvsem med slovenskimi legionarji, preseneti pa lahko tudi kdo od obeh mladih novomeških jurišnikov. Njegovi jurišniki so kot ose napadali domače nogometaše in jim delali preglavice že na svoji polovici, v napadalne akcije so vložili veliko tekanja, menjanja igralnih mest, kratkih podaj.
4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih► prid. beseda + sam. beseda Pred trgovinami judovskih lastnikov so se pojavili nacistični jurišniki in prepričevali ljudi, naj pri Judih ne kupujejo. Na najbolj strateške pozicije je nastavil svoje najtrše jurišnike. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Družba je na nov problem povsem nepripravljena, nikogar ni, ki bi lahko ustavil te prepotentne jurišnike.
- ● Hitlerjevi, nacistični jurišniki ● mladi jurišniki ● rdeči jurišniki ● strankarski jurišniki
- ● ustaviti jurišnike
| EDNINA | |
| imenovalnik | jurišnik |
| rodilnik | jurišnika |
| dajalnik | jurišniku |
| tožilnik | jurišnika |
| mestnik | pri jurišniku |
| orodnik | z jurišnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | jurišnika |
| rodilnik | jurišnikov |
| dajalnik | jurišnikoma |
| tožilnik | jurišnika |
| mestnik | pri jurišnikih |
| orodnik | z jurišnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | jurišniki |
| rodilnik | jurišnikov |
| dajalnik | jurišnikom |
| tožilnik | jurišnike |
| mestnik | pri jurišnikih |
| orodnik | z jurišniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | jurišnik | jurišnika | jurišniki |
| rodilnik | jurišnika | jurišnikov | jurišnikov |
| dajalnik | jurišniku | jurišnikoma | jurišnikom |
| tožilnik | jurišnika | jurišnika | jurišnike |
| mestnik | pri jurišniku | pri jurišnikih | pri jurišnikih |
| orodnik | z jurišnikom | z jurišnikoma | z jurišniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | júrišnik |
| rodilnik | júrišnika |
| dajalnik | júrišniku |
| tožilnik | júrišnika |
| mestnik | pri júrišniku |
| orodnik | z júrišnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | júrišnika |
| rodilnik | júrišnikov |
| dajalnik | júrišnikoma |
| tožilnik | júrišnika |
| mestnik | pri júrišnikih |
| orodnik | z júrišnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | júrišniki |
| rodilnik | júrišnikov |
| dajalnik | júrišnikom |
| tožilnik | júrišnike |
| mestnik | pri júrišnikih |
| orodnik | z júrišniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | júrišnik | júrišnika | júrišniki |
| rodilnik | júrišnika | júrišnikov | júrišnikov |
| dajalnik | júrišniku | júrišnikoma | júrišnikom |
| tožilnik | júrišnika | júrišnika | júrišnike |
| mestnik | pri júrišniku | pri júrišnikih | pri júrišnikih |
| orodnik | z júrišnikom | z júrišnikoma | z júrišniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | jȗrišnik |
| rodilnik | jȗrišnika |
| dajalnik | jȗrišniku |
| tožilnik | jȗrišnika |
| mestnik | pri jȗrišniku |
| orodnik | z jȗrišnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | jȗrišnika |
| rodilnik | jȗrišnikov |
| dajalnik | jȗrišnikoma |
| tožilnik | jȗrišnika |
| mestnik | pri jȗrišnikih |
| orodnik | z jȗrišnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | jȗrišniki |
| rodilnik | jȗrišnikov |
| dajalnik | jȗrišnikom |
| tožilnik | jȗrišnike |
| mestnik | pri jȗrišnikih |
| orodnik | z jȗrišniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | jȗrišnik | jȗrišnika | jȗrišniki |
| rodilnik | jȗrišnika | jȗrišnikov | jȗrišnikov |
| dajalnik | jȗrišniku | jȗrišnikoma | jȗrišnikom |
| tožilnik | jȗrišnika | jȗrišnika | jȗrišnike |
| mestnik | pri jȗrišniku | pri jȗrišnikih | pri jȗrišnikih |
| orodnik | z jȗrišnikom | z jȗrišnikoma | z jȗrišniki |
1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajevTrojanci so konja prepeljali v notranjost utrjenega mesta, iz konja so planili grški jurišniki in odprli mestna vrata.
2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajevLovski jurišnik, namenjen napadom v nizkem letu, je glasno letalo.
3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točkFavorite gre iskati predvsem med slovenskimi legionarji, preseneti pa lahko tudi kdo od obeh mladih novomeških jurišnikov.
4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilihPred trgovinami judovskih lastnikov so se pojavili nacistični jurišniki in prepričevali ljudi, naj pri Judih ne kupujejo.
Dostopnost