Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, cvetači, ohrovtu►glag. + sam. beseda v tožilniku
● izrezati, odrezati kocen● odstraniti kocen
Ohrovtovo glavo narežemo na četrtine, kocen izrežemo in zavržemo.Gomolj koprca operemo, odstranimo kocen in ga na drobno narežemo.V zrelosti ima rastlina zelja glavo, vehe, vreteno, kocen in korenine.Sarme v lonec zložimo v obliki kroga, na sredino vložimo zeljni kocen in vse skupaj prekrijemo z ostankom kislega zelja.
2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobukSINONIMI:bet►glag. + sam. beseda v tožilniku
● odrezati kocene
Gobe dobro operemo in jim odrežemo kocene.Klobuke zrežemo po dolgem, kocene pa na tanke rezine.
Izgovor in oblike
ZAPIS
kocen
JAKOSTNI NAGLAS
[kocén]
IPA:[kɔˈʦeːn]
TONEMSKI NAGLAS
[kocẹ̑n]
IPA:[kɔʦéːn]
EDNINA
imenovalnik
kocen
rodilnik
kocena
dajalnik
kocenu
tožilnik
kocen
mestnik
pri kocenu
orodnik
s kocenom
DVOJINA
imenovalnik
kocena
rodilnik
kocenov
dajalnik
kocenoma
tožilnik
kocena
mestnik
pri kocenih
orodnik
s kocenoma
MNOŽINA
imenovalnik
koceni
rodilnik
kocenov
dajalnik
kocenom
tožilnik
kocene
mestnik
pri kocenih
orodnik
s koceni
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
kocen
kocena
koceni
rodilnik
kocena
kocenov
kocenov
dajalnik
kocenu
kocenoma
kocenom
tožilnik
kocen
kocena
kocene
mestnik
pri kocenu
pri kocenih
pri kocenih
orodnik
s kocenom
s kocenoma
s koceni
EDNINA
imenovalnik
kocén
rodilnik
kocéna
dajalnik
kocénu
tožilnik
kocén
mestnik
pri kocénu
orodnik
s kocénom
DVOJINA
imenovalnik
kocéna
rodilnik
kocénov
dajalnik
kocénoma
tožilnik
kocéna
mestnik
pri kocénih
orodnik
s kocénoma
MNOŽINA
imenovalnik
kocéni
rodilnik
kocénov
dajalnik
kocénom
tožilnik
kocéne
mestnik
pri kocénih
orodnik
s kocéni
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
kocén
kocéna
kocéni
rodilnik
kocéna
kocénov
kocénov
dajalnik
kocénu
kocénoma
kocénom
tožilnik
kocén
kocéna
kocéne
mestnik
pri kocénu
pri kocénih
pri kocénih
orodnik
s kocénom
s kocénoma
s kocéni
EDNINA
imenovalnik
kocẹ̑n
rodilnik
kocẹ̑na
dajalnik
kocẹ̑nu
tožilnik
kocẹ̑n
mestnik
pri kocẹ̑nu
orodnik
s kocẹ̑nom
DVOJINA
imenovalnik
kocẹ̑na
rodilnik
kocẹ̑nov
dajalnik
kocẹ̑noma
tožilnik
kocẹ̑na
mestnik
pri kocẹ̑nih
orodnik
s kocẹ̑noma
MNOŽINA
imenovalnik
kocẹ̑ni
rodilnik
kocẹ̑nov
dajalnik
kocẹ̑nom
tožilnik
kocẹ̑ne
mestnik
pri kocẹ̑nih
orodnik
s kocẹ̑ni
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
imenovalnik
kocẹ̑n
kocẹ̑na
kocẹ̑ni
rodilnik
kocẹ̑na
kocẹ̑nov
kocẹ̑nov
dajalnik
kocẹ̑nu
kocẹ̑noma
kocẹ̑nom
tožilnik
kocẹ̑n
kocẹ̑na
kocẹ̑ne
mestnik
pri kocẹ̑nu
pri kocẹ̑nih
pri kocẹ̑nih
orodnik
s kocẹ̑nom
s kocẹ̑noma
s kocẹ̑ni
Etimologija= hrv., srb.kòcen, sorodno še rus.kóčenь, kočán‛zeljnata glava z betom’, morda sorodno s ↑čok - več ...