priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi► glag. + sam. beseda v tožilniku Zagledala sva psa, ki je imel nagobčnik. Če vodimo s seboj psa in se znajdemo med drugimi planinci, smo dolžni psu nadeti nagobčnik. ► sam. beseda + brez + sam. beseda v rodilniku Sredi dvorišča je stal pes brez nagobčnika in vrvice. Za potencialno nevarne pasme je obvezen nagobčnik.
- ● imeti, nositi nagobčnik ● natakniti nagobčnik
- ● pes brez nagobčnika
- natakniti nagobčnike komu
- nadeti nagobčnik komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnike komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnik komu
- PRIMERJAJ ŠE: natikanje nagobčnika (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natakniti/nadeti/natikati nagobčnik/nagobčnike komu
- natikanje nagobčnikov (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natikanje nagobčnika/nagobčnikov (komu)
EDNINA | |
imenovalnik | nagobčnik |
rodilnik | nagobčnika |
dajalnik | nagobčniku |
tožilnik | nagobčnik |
mestnik | pri nagobčniku |
orodnik | z nagobčnikom |
DVOJINA | |
imenovalnik | nagobčnika |
rodilnik | nagobčnikov |
dajalnik | nagobčnikoma |
tožilnik | nagobčnika |
mestnik | pri nagobčnikih |
orodnik | z nagobčnikoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | nagobčniki |
rodilnik | nagobčnikov |
dajalnik | nagobčnikom |
tožilnik | nagobčnike |
mestnik | pri nagobčnikih |
orodnik | z nagobčniki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | nagobčnik | nagobčnika | nagobčniki |
rodilnik | nagobčnika | nagobčnikov | nagobčnikov |
dajalnik | nagobčniku | nagobčnikoma | nagobčnikom |
tožilnik | nagobčnik | nagobčnika | nagobčnike |
mestnik | pri nagobčniku | pri nagobčnikih | pri nagobčnikih |
orodnik | z nagobčnikom | z nagobčnikoma | z nagobčniki |
EDNINA | |
imenovalnik | nagóbčnik |
rodilnik | nagóbčnika |
dajalnik | nagóbčniku |
tožilnik | nagóbčnik |
mestnik | pri nagóbčniku |
orodnik | z nagóbčnikom |
DVOJINA | |
imenovalnik | nagóbčnika |
rodilnik | nagóbčnikov |
dajalnik | nagóbčnikoma |
tožilnik | nagóbčnika |
mestnik | pri nagóbčnikih |
orodnik | z nagóbčnikoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | nagóbčniki |
rodilnik | nagóbčnikov |
dajalnik | nagóbčnikom |
tožilnik | nagóbčnike |
mestnik | pri nagóbčnikih |
orodnik | z nagóbčniki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | nagóbčnik | nagóbčnika | nagóbčniki |
rodilnik | nagóbčnika | nagóbčnikov | nagóbčnikov |
dajalnik | nagóbčniku | nagóbčnikoma | nagóbčnikom |
tožilnik | nagóbčnik | nagóbčnika | nagóbčnike |
mestnik | pri nagóbčniku | pri nagóbčnikih | pri nagóbčnikih |
orodnik | z nagóbčnikom | z nagóbčnikoma | z nagóbčniki |
EDNINA | |
imenovalnik | nagọ̑bčnik |
rodilnik | nagọ̑bčnika |
dajalnik | nagọ̑bčniku |
tožilnik | nagọ̑bčnik |
mestnik | pri nagọ̑bčniku |
orodnik | z nagọ̑bčnikom |
DVOJINA | |
imenovalnik | nagọ̑bčnika |
rodilnik | nagọ̑bčnikov |
dajalnik | nagọ̑bčnikoma |
tožilnik | nagọ̑bčnika |
mestnik | pri nagọ̑bčnikih |
orodnik | z nagọ̑bčnikoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | nagọ̑bčniki |
rodilnik | nagọ̑bčnikov |
dajalnik | nagọ̑bčnikom |
tožilnik | nagọ̑bčnike |
mestnik | pri nagọ̑bčnikih |
orodnik | z nagọ̑bčniki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | nagọ̑bčnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčniki |
rodilnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčnikov | nagọ̑bčnikov |
dajalnik | nagọ̑bčniku | nagọ̑bčnikoma | nagọ̑bčnikom |
tožilnik | nagọ̑bčnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčnike |
mestnik | pri nagọ̑bčniku | pri nagọ̑bčnikih | pri nagọ̑bčnikih |
orodnik | z nagọ̑bčnikom | z nagọ̑bčnikoma | z nagọ̑bčniki |
priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristiZagledala sva psa, ki je imel nagobčnik.
- natakniti nagobčnike komu
- nadeti nagobčnik komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnike komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnik komu
- PRIMERJAJ ŠE: natikanje nagobčnika (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natakniti/nadeti/natikati nagobčnik/nagobčnike komu
- natikanje nagobčnikov (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natikanje nagobčnika/nagobčnikov (komu)