nazóbčanec nazóbčanca[nazópčanəc] samostalnik moškega spolaužitni nazobčanec
1. iz biologije užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes Cena užitnega nazobčanca je veliko višja od cen ostalih gojenih gob. Priporočajo uživanje obogatenih izvlečkov užitnega nazobčanca oziroma primerne pripravke, ki vsebujejo zmesi še drugih zdravilnih gob. 1.1 ta goba kot hrana, jedJed, pripravljena z užitnim nazobčancem, bo imela precej bogatejšo, prijetnejšo aromo. | EDNINA |
| imenovalnik | nazobčanec |
| rodilnik | nazobčanca |
| dajalnik | nazobčancu |
| tožilnik | nazobčanec |
| mestnik | pri nazobčancu |
| orodnik | z nazobčancem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nazobčanca |
| rodilnik | nazobčancev |
| dajalnik | nazobčancema |
| tožilnik | nazobčanca |
| mestnik | pri nazobčancih |
| orodnik | z nazobčancema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nazobčanci |
| rodilnik | nazobčancev |
| dajalnik | nazobčancem |
| tožilnik | nazobčance |
| mestnik | pri nazobčancih |
| orodnik | z nazobčanci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nazobčanec | nazobčanca | nazobčanci |
| rodilnik | nazobčanca | nazobčancev | nazobčancev |
| dajalnik | nazobčancu | nazobčancema | nazobčancem |
| tožilnik | nazobčanec | nazobčanca | nazobčance |
| mestnik | pri nazobčancu | pri nazobčancih | pri nazobčancih |
| orodnik | z nazobčancem | z nazobčancema | z nazobčanci |
| EDNINA |
| imenovalnik | nazóbčanec |
| rodilnik | nazóbčanca |
| dajalnik | nazóbčancu |
| tožilnik | nazóbčanec |
| mestnik | pri nazóbčancu |
| orodnik | z nazóbčancem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nazóbčanca |
| rodilnik | nazóbčancev |
| dajalnik | nazóbčancema |
| tožilnik | nazóbčanca |
| mestnik | pri nazóbčancih |
| orodnik | z nazóbčancema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nazóbčanci |
| rodilnik | nazóbčancev |
| dajalnik | nazóbčancem |
| tožilnik | nazóbčance |
| mestnik | pri nazóbčancih |
| orodnik | z nazóbčanci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nazóbčanec | nazóbčanca | nazóbčanci |
| rodilnik | nazóbčanca | nazóbčancev | nazóbčancev |
| dajalnik | nazóbčancu | nazóbčancema | nazóbčancem |
| tožilnik | nazóbčanec | nazóbčanca | nazóbčance |
| mestnik | pri nazóbčancu | pri nazóbčancih | pri nazóbčancih |
| orodnik | z nazóbčancem | z nazóbčancema | z nazóbčanci |
| EDNINA |
| imenovalnik | nazọ́bčanec |
| rodilnik | nazọ́bčanca |
| dajalnik | nazọ́bčancu |
| tožilnik | nazọ́bčanec |
| mestnik | pri nazọ́bčancu |
| orodnik | z nazọ́bčancem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nazọ́bčanca |
| rodilnik | nazọ́bčancev tudi nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ́bčancema |
| tožilnik | nazọ́bčanca |
| mestnik | pri nazọ́bčancih tudi pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ́bčancema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nazọ́bčanci |
| rodilnik | nazọ́bčancev tudi nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ́bčancem |
| tožilnik | nazọ́bčance |
| mestnik | pri nazọ́bčancih tudi pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ́bčanci tudi z nazọ̑bčanci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nazọ́bčanec | nazọ́bčanca | nazọ́bčanci |
| rodilnik | nazọ́bčanca | nazọ́bčancev tudi nazọ̑bčancev | nazọ́bčancev tudi nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ́bčancu | nazọ́bčancema | nazọ́bčancem |
| tožilnik | nazọ́bčanec | nazọ́bčanca | nazọ́bčance |
| mestnik | pri nazọ́bčancu | pri nazọ́bčancih tudi pri nazọ̑bčancih | pri nazọ́bčancih tudi pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ́bčancem | z nazọ́bčancema | z nazọ́bčanci tudi z nazọ̑bčanci |
| EDNINA |
| imenovalnik | nazọ̑bčanec |
| rodilnik | nazọ̑bčanca |
| dajalnik | nazọ̑bčancu |
| tožilnik | nazọ̑bčanec |
| mestnik | pri nazọ̑bčancu |
| orodnik | z nazọ̑bčancem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nazọ̑bčanca |
| rodilnik | nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ̑bčancema |
| tožilnik | nazọ̑bčanca |
| mestnik | pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ̑bčancema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nazọ̑bčanci |
| rodilnik | nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ̑bčancem |
| tožilnik | nazọ̑bčance |
| mestnik | pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ̑bčanci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nazọ̑bčanec | nazọ̑bčanca | nazọ̑bčanci |
| rodilnik | nazọ̑bčanca | nazọ̑bčancev | nazọ̑bčancev |
| dajalnik | nazọ̑bčancu | nazọ̑bčancema | nazọ̑bčancem |
| tožilnik | nazọ̑bčanec | nazọ̑bčanca | nazọ̑bčance |
| mestnik | pri nazọ̑bčancu | pri nazọ̑bčancih | pri nazọ̑bčancih |
| orodnik | z nazọ̑bčancem | z nazọ̑bčancema | z nazọ̑bčanci |
nazóbčanec nazóbčanca[nazópčanəc] samostalnik moškega spolaužitni nazobčanec
1. iz biologije užitna lesna goba z nazobčanimi luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes Cena užitnega nazobčanca je veliko višja od cen ostalih gojenih gob.1.1 ta goba kot hrana, jedJed, pripravljena z užitnim nazobčancem, bo imela precej bogatejšo, prijetnejšo aromo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost