otopéti

otopéti otopím

[otopéti]

dovršni glagol

Pomen

1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● nož, rezilo otopi

Rezila nožev po daljši rabi otopijo, zato so potrebni pripomočki za ostrenje.

Ne dovolj trd nož med uporabo hitro otopi in njegova nabrušena ostrina se skrivi.

► prisl. + glag.

● hitro otopeti

Plošče iz brusilnega papirja, ki jih uporabljamo na kotnih brusilkah, pogosto hitro otopijo in izgubijo svojo brusilno sposobnost.

Ostriži imajo zelo koščena usta in konica trnka hitro otopi, če je trnek povprečne kakovosti.

2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● človek otopi ● čustva otopijo

Človek ob istem vsakodnevnem delu sčasoma otopi.

Moja čustva so popolnoma otopela.

► prisl. + glag.

● čisto, popolnoma, povsem otopeti ● čustveno otopeti ● nekako otopeti ● nekoliko, malce, malo otopeti ● precej otopeti

Zasvojeni so zelo zmedeni, se ne znajdejo, čustveno otopijo in se niso zmožni osredotočiti.

Se vas stiske in tragedije dotaknejo ali pa boste sčasoma popolnoma otopeli?

3. postati slabo odziven, manj učinkovitJezik mu je otopel, zaradi česar se pogosto ugrizne vanj in se mu pri dolgotrajnem govoru zapleta. Imunski sistem je že skoraj otopel spričo nenehnega obremenjevanja, zato ne reagira na akutno stresno situacijo.

4. postati manj intenziven, izrazit

SINONIMI: otopiti

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● bolečina otopi

Razbijajoča bolečina v glavi je otopela in se spremenila v skoraj že znosen pritisk.

Po premoru je pri gostiteljih otopela konica napada.

Z zgodovinsko distanco otopi tudi naša zgroženost nad posameznimi dejanji, tako da se sčasoma spremenijo v romantične zgodbe.

Izgovor in oblike

nedoločnik

otopeti

namenilnik

otopet

sedanjik

EDNINA
1. oseba	otopim
2. oseba	otopiš
3. oseba	otopi

DVOJINA
1. oseba	otopiva
2. oseba	otopita
3. oseba	otopita

MNOŽINA
1. oseba	otopimo
2. oseba	otopite
3. oseba	otopijo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	otopim	otopiva	otopimo
2. oseba	otopiš	otopita	otopite
3. oseba	otopi	otopita	otopijo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	otopi

DVOJINA
1. oseba	otopiva
2. oseba	otopita

MNOŽINA
1. oseba	otopimo
2. oseba	otopite

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		otopiva	otopimo
2. oseba	otopi	otopita	otopite

EDNINA
moški spol	otopel
ženski spol	otopela
srednji spol	otopelo

DVOJINA
moški spol	otopela
ženski spol	otopeli
srednji spol	otopeli

MNOŽINA
moški spol	otopeli
ženski spol	otopele
srednji spol	otopela

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	otopel	otopela	otopeli
ženski spol	otopela	otopeli	otopele
srednji spol	otopelo	otopeli	otopela

EDNINA
imenovalnik	otopeč
rodilnik	otopečega
dajalnik	otopečemu
tožilnik	otopeč otopečega
mestnik	pri otopečem
orodnik	z otopečim

DVOJINA
imenovalnik	otopeča
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečima
tožilnik	otopeča
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečima

MNOŽINA
imenovalnik	otopeči
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečim
tožilnik	otopeče
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopeč	otopeča	otopeči
rodilnik	otopečega	otopečih	otopečih
dajalnik	otopečemu	otopečima	otopečim
tožilnik	otopeč živo otopečega	otopeča	otopeče
mestnik	pri otopečem	pri otopečih	pri otopečih
orodnik	z otopečim	z otopečima	z otopečimi

EDNINA
imenovalnik	otopeča
rodilnik	otopeče
dajalnik	otopeči
tožilnik	otopečo
mestnik	pri otopeči
orodnik	z otopečo

DVOJINA
imenovalnik	otopeči
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečima
tožilnik	otopeči
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečima

MNOŽINA
imenovalnik	otopeče
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečim
tožilnik	otopeče
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopeča	otopeči	otopeče
rodilnik	otopeče	otopečih	otopečih
dajalnik	otopeči	otopečima	otopečim
tožilnik	otopečo	otopeči	otopeče
mestnik	pri otopeči	pri otopečih	pri otopečih
orodnik	z otopečo	z otopečima	z otopečimi

EDNINA
imenovalnik	otopeče
rodilnik	otopečega
dajalnik	otopečemu
tožilnik	otopeče
mestnik	pri otopečem
orodnik	z otopečim

DVOJINA
imenovalnik	otopeči
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečima
tožilnik	otopeči
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečima

MNOŽINA
imenovalnik	otopeča
rodilnik	otopečih
dajalnik	otopečim
tožilnik	otopeča
mestnik	pri otopečih
orodnik	z otopečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopeče	otopeči	otopeča
rodilnik	otopečega	otopečih	otopečih
dajalnik	otopečemu	otopečima	otopečim
tožilnik	otopeče	otopeči	otopeča
mestnik	pri otopečem	pri otopečih	pri otopečih
orodnik	z otopečim	z otopečima	z otopečimi

DELEŽJE

otope

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	otopenje
rodilnik	otopenja
dajalnik	otopenju
tožilnik	otopenje
mestnik	pri otopenju
orodnik	z otopenjem

DVOJINA
imenovalnik	otopenji
rodilnik	otopenj
dajalnik	otopenjema
tožilnik	otopenji
mestnik	pri otopenjih
orodnik	z otopenjema

MNOŽINA
imenovalnik	otopenja
rodilnik	otopenj
dajalnik	otopenjem
tožilnik	otopenja
mestnik	pri otopenjih
orodnik	z otopenji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopenje	otopenji	otopenja
rodilnik	otopenja	otopenj	otopenj
dajalnik	otopenju	otopenjema	otopenjem
tožilnik	otopenje	otopenji	otopenja
mestnik	pri otopenju	pri otopenjih	pri otopenjih
orodnik	z otopenjem	z otopenjema	z otopenji

nedoločnik

otopéti

namenilnik

otopèt in otopét

sedanjik

EDNINA
1. oseba	otopím
2. oseba	otopíš
3. oseba	otopí

DVOJINA
1. oseba	otopíva
2. oseba	otopíta
3. oseba	otopíta

MNOŽINA
1. oseba	otopímo
2. oseba	otopíte
3. oseba	otopíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	otopím	otopíva	otopímo
2. oseba	otopíš	otopíta	otopíte
3. oseba	otopí	otopíta	otopíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	otôpi

DVOJINA
1. oseba	otopíva
2. oseba	otopíta

MNOŽINA
1. oseba	otopímo
2. oseba	otopíte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		otopíva	otopímo
2. oseba	otôpi	otopíta	otopíte

EDNINA
moški spol	otopèl in otopél
ženski spol	otopéla
srednji spol	otopélo

DVOJINA
moški spol	otopéla
ženski spol	otopéli
srednji spol	otopéli

MNOŽINA
moški spol	otopéli
ženski spol	otopéle
srednji spol	otopéla

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	otopèl in otopél	otopéla	otopéli
ženski spol	otopéla	otopéli	otopéle
srednji spol	otopélo	otopéli	otopéla

EDNINA
imenovalnik	otopèč
rodilnik	otopéčega
dajalnik	otopéčemu
tožilnik	otopèč otopéčega
mestnik	pri otopéčem
orodnik	z otopéčim

DVOJINA
imenovalnik	otopéča
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčima
tožilnik	otopéča
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčima

MNOŽINA
imenovalnik	otopéči
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčim
tožilnik	otopéče
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopèč	otopéča	otopéči
rodilnik	otopéčega	otopéčih	otopéčih
dajalnik	otopéčemu	otopéčima	otopéčim
tožilnik	otopèč živo otopéčega	otopéča	otopéče
mestnik	pri otopéčem	pri otopéčih	pri otopéčih
orodnik	z otopéčim	z otopéčima	z otopéčimi

EDNINA
imenovalnik	otopéča
rodilnik	otopéče
dajalnik	otopéči
tožilnik	otopéčo
mestnik	pri otopéči
orodnik	z otopéčo

DVOJINA
imenovalnik	otopéči
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčima
tožilnik	otopéči
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčima

MNOŽINA
imenovalnik	otopéče
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčim
tožilnik	otopéče
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopéča	otopéči	otopéče
rodilnik	otopéče	otopéčih	otopéčih
dajalnik	otopéči	otopéčima	otopéčim
tožilnik	otopéčo	otopéči	otopéče
mestnik	pri otopéči	pri otopéčih	pri otopéčih
orodnik	z otopéčo	z otopéčima	z otopéčimi

EDNINA
imenovalnik	otopéče
rodilnik	otopéčega
dajalnik	otopéčemu
tožilnik	otopéče
mestnik	pri otopéčem
orodnik	z otopéčim

DVOJINA
imenovalnik	otopéči
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčima
tožilnik	otopéči
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčima

MNOŽINA
imenovalnik	otopéča
rodilnik	otopéčih
dajalnik	otopéčim
tožilnik	otopéča
mestnik	pri otopéčih
orodnik	z otopéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopéče	otopéči	otopéča
rodilnik	otopéčega	otopéčih	otopéčih
dajalnik	otopéčemu	otopéčima	otopéčim
tožilnik	otopéče	otopéči	otopéča
mestnik	pri otopéčem	pri otopéčih	pri otopéčih
orodnik	z otopéčim	z otopéčima	z otopéčimi

DELEŽJE

otopé

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	otopênje
rodilnik	otopênja
dajalnik	otopênju
tožilnik	otopênje
mestnik	pri otopênju
orodnik	z otopênjem

DVOJINA
imenovalnik	otopênji
rodilnik	otopênj
dajalnik	otopênjema
tožilnik	otopênji
mestnik	pri otopênjih
orodnik	z otopênjema

MNOŽINA
imenovalnik	otopênja
rodilnik	otopênj
dajalnik	otopênjem
tožilnik	otopênja
mestnik	pri otopênjih
orodnik	z otopênji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopênje	otopênji	otopênja
rodilnik	otopênja	otopênj	otopênj
dajalnik	otopênju	otopênjema	otopênjem
tožilnik	otopênje	otopênji	otopênja
mestnik	pri otopênju	pri otopênjih	pri otopênjih
orodnik	z otopênjem	z otopênjema	z otopênji

nedoločnik

otopẹ́ti

namenilnik

otopȅt in otopẹ̑t

sedanjik

EDNINA
1. oseba	otopím
2. oseba	otopíš
3. oseba	otopí

DVOJINA
1. oseba	otopíva
2. oseba	otopíta
3. oseba	otopíta

MNOŽINA
1. oseba	otopímo
2. oseba	otopíte
3. oseba	otopíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	otopím	otopíva	otopímo
2. oseba	otopíš	otopíta	otopíte
3. oseba	otopí	otopíta	otopíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	otópi

DVOJINA
1. oseba	otopȋva
2. oseba	otopȋta

MNOŽINA
1. oseba	otopȋmo
2. oseba	otopȋte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		otopȋva	otopȋmo
2. oseba	otópi	otopȋta	otopȋte

EDNINA
moški spol	otopȅl in otopẹ̑l
ženski spol	otopẹ́la in otopẹ̑la
srednji spol	otopẹ́lo

DVOJINA
moški spol	otopẹ́la
ženski spol	otopẹ́li
srednji spol	otopẹ́li

MNOŽINA
moški spol	otopẹ́li
ženski spol	otopẹ́le
srednji spol	otopẹ́la

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	otopȅl in otopẹ̑l	otopẹ́la	otopẹ́li
ženski spol	otopẹ́la in otopẹ̑la	otopẹ́li	otopẹ́le
srednji spol	otopẹ́lo	otopẹ́li	otopẹ́la

EDNINA
imenovalnik	otopȅč
rodilnik	otopẹ́čega
dajalnik	otopẹ́čemu
tožilnik	otopȅč otopẹ́čega
mestnik	pri otopẹ́čem
orodnik	z otopẹ́čim

DVOJINA
imenovalnik	otopẹ́ča
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čima
tožilnik	otopẹ́ča
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	otopẹ́či
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čim
tožilnik	otopẹ́če
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopȅč	otopẹ́ča	otopẹ́či
rodilnik	otopẹ́čega	otopẹ́čih	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čemu	otopẹ́čima	otopẹ́čim
tožilnik	otopȅč živo otopẹ́čega	otopẹ́ča	otopẹ́če
mestnik	pri otopẹ́čem	pri otopẹ́čih	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čim	z otopẹ́čima	z otopẹ́čimi

EDNINA
imenovalnik	otopẹ́ča
rodilnik	otopẹ́če
dajalnik	otopẹ́či
tožilnik	otopẹ́čo
mestnik	pri otopẹ́či
orodnik	z otopẹ́čo

DVOJINA
imenovalnik	otopẹ́či
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čima
tožilnik	otopẹ́či
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	otopẹ́če
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čim
tožilnik	otopẹ́če
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopẹ́ča	otopẹ́či	otopẹ́če
rodilnik	otopẹ́če	otopẹ́čih	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́či	otopẹ́čima	otopẹ́čim
tožilnik	otopẹ́čo	otopẹ́či	otopẹ́če
mestnik	pri otopẹ́či	pri otopẹ́čih	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čo	z otopẹ́čima	z otopẹ́čimi

EDNINA
imenovalnik	otopẹ́če
rodilnik	otopẹ́čega
dajalnik	otopẹ́čemu
tožilnik	otopẹ́če
mestnik	pri otopẹ́čem
orodnik	z otopẹ́čim

DVOJINA
imenovalnik	otopẹ́či
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čima
tožilnik	otopẹ́či
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	otopẹ́ča
rodilnik	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čim
tožilnik	otopẹ́ča
mestnik	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopẹ́če	otopẹ́či	otopẹ́ča
rodilnik	otopẹ́čega	otopẹ́čih	otopẹ́čih
dajalnik	otopẹ́čemu	otopẹ́čima	otopẹ́čim
tožilnik	otopẹ́če	otopẹ́či	otopẹ́ča
mestnik	pri otopẹ́čem	pri otopẹ́čih	pri otopẹ́čih
orodnik	z otopẹ́čim	z otopẹ́čima	z otopẹ́čimi

DELEŽJE

otopẹ́ in otopẹ̑

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	otopénje
rodilnik	otopénja
dajalnik	otopénju
tožilnik	otopénje
mestnik	pri otopénju
orodnik	z otopénjem

DVOJINA
imenovalnik	otopénji in otopȇnji
rodilnik	otopȇnj
dajalnik	otopénjema in otopȇnjema
tožilnik	otopénji in otopȇnji
mestnik	pri otopénjih tudi pri otopȇnjih
orodnik	z otopénjema in z otopȇnjema

MNOŽINA
imenovalnik	otopénja tudi otopȇnja
rodilnik	otopȇnj
dajalnik	otopénjem tudi otopȇnjem
tožilnik	otopénja tudi otopȇnja
mestnik	pri otopénjih tudi pri otopȇnjih
orodnik	z otopénji tudi z otopȇnji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	otopénje	otopénji in otopȇnji	otopénja tudi otopȇnja
rodilnik	otopénja	otopȇnj	otopȇnj
dajalnik	otopénju	otopénjema in otopȇnjema	otopénjem tudi otopȇnjem
tožilnik	otopénje	otopénji in otopȇnji	otopénja tudi otopȇnja
mestnik	pri otopénju	pri otopénjih tudi pri otopȇnjih	pri otopénjih tudi pri otopȇnjih
orodnik	z otopénjem	z otopénjema in z otopȇnjema	z otopénji tudi z otopȇnji

Etimologija

iz topeti iz ↑top

otopéti otopím

[otopéti]

dovršni glagol

Pomen

1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro

Rezila nožev po daljši rabi otopijo, zato so potrebni pripomočki za ostrenje.

2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj

Človek ob istem vsakodnevnem delu sčasoma otopi.

3. postati slabo odziven, manj učinkovit

Jezik mu je otopel, zaradi česar se pogosto ugrizne vanj in se mu pri dolgotrajnem govoru zapleta.

4. postati manj intenziven, izrazit

SINONIMI: otopiti

Razbijajoča bolečina v glavi je otopela in se spremenila v skoraj že znosen pritisk.

Etimologija

iz topeti iz ↑top

Fran > eSSKJ

Samostojni izpis sestavka

ZAPIS

JAKOSTNI NAGLAS

TONEMSKI NAGLAS

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

Fran > eSSKJ

Samostojni izpis sestavka

ZAPIS

JAKOSTNI NAGLAS

TONEMSKI NAGLAS

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

Predlagajte popravek ali dopolnitev

Predlagajte popravek ali dopolnitev

, hvala za vaš predlog.

Tipkovnica