ozébnik ozébnika[ozébnik] samostalnik moškega spolaiz geografije ozek, strm prehod, žleb med skalnima stenama, ki je večji del leta ali stalno napolnjen s snegom, ledom► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku V izteku ozebnika se oprimemo jeklenice in je ne spustimo do izstopa na grebenu tik pod vrhom gore. ► prid. beseda + sam. beseda Andi ne dosegajo himalajskih višin, zato pa številne stene in vrhovi ponujajo mnogo zanimivega in tehnično zahtevnega plezanja, od granitnih plošč in previsov do strmih ledenih ozebnikov. Alpinistična trojica se je odpravila v osrednji ozebnik 5928 m visoke gore. Za aklimatizacijo so preplezali prvenstveno smer po ozebniku med vrhovoma Bagirati II in IV (6200 m). Sestop skozi ozebnik ni prijeten in zahteva plezanje v snegu, pozno poleti tudi v ledu. | EDNINA |
| imenovalnik | ozebnik |
| rodilnik | ozebnika |
| dajalnik | ozebniku |
| tožilnik | ozebnik |
| mestnik | pri ozebniku |
| orodnik | z ozebnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ozebnika |
| rodilnik | ozebnikov |
| dajalnik | ozebnikoma |
| tožilnik | ozebnika |
| mestnik | pri ozebnikih |
| orodnik | z ozebnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ozebniki |
| rodilnik | ozebnikov |
| dajalnik | ozebnikom |
| tožilnik | ozebnike |
| mestnik | pri ozebnikih |
| orodnik | z ozebniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ozebnik | ozebnika | ozebniki |
| rodilnik | ozebnika | ozebnikov | ozebnikov |
| dajalnik | ozebniku | ozebnikoma | ozebnikom |
| tožilnik | ozebnik | ozebnika | ozebnike |
| mestnik | pri ozebniku | pri ozebnikih | pri ozebnikih |
| orodnik | z ozebnikom | z ozebnikoma | z ozebniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | ozébnik |
| rodilnik | ozébnika |
| dajalnik | ozébniku |
| tožilnik | ozébnik |
| mestnik | pri ozébniku |
| orodnik | z ozébnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ozébnika |
| rodilnik | ozébnikov |
| dajalnik | ozébnikoma |
| tožilnik | ozébnika |
| mestnik | pri ozébnikih |
| orodnik | z ozébnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ozébniki |
| rodilnik | ozébnikov |
| dajalnik | ozébnikom |
| tožilnik | ozébnike |
| mestnik | pri ozébnikih |
| orodnik | z ozébniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ozébnik | ozébnika | ozébniki |
| rodilnik | ozébnika | ozébnikov | ozébnikov |
| dajalnik | ozébniku | ozébnikoma | ozébnikom |
| tožilnik | ozébnik | ozébnika | ozébnike |
| mestnik | pri ozébniku | pri ozébnikih | pri ozébnikih |
| orodnik | z ozébnikom | z ozébnikoma | z ozébniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | ozẹ̑bnik |
| rodilnik | ozẹ̑bnika |
| dajalnik | ozẹ̑bniku |
| tožilnik | ozẹ̑bnik |
| mestnik | pri ozẹ̑bniku |
| orodnik | z ozẹ̑bnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ozẹ̑bnika |
| rodilnik | ozẹ̑bnikov |
| dajalnik | ozẹ̑bnikoma |
| tožilnik | ozẹ̑bnika |
| mestnik | pri ozẹ̑bnikih |
| orodnik | z ozẹ̑bnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ozẹ̑bniki |
| rodilnik | ozẹ̑bnikov |
| dajalnik | ozẹ̑bnikom |
| tožilnik | ozẹ̑bnike |
| mestnik | pri ozẹ̑bnikih |
| orodnik | z ozẹ̑bniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ozẹ̑bnik | ozẹ̑bnika | ozẹ̑bniki |
| rodilnik | ozẹ̑bnika | ozẹ̑bnikov | ozẹ̑bnikov |
| dajalnik | ozẹ̑bniku | ozẹ̑bnikoma | ozẹ̑bnikom |
| tožilnik | ozẹ̑bnik | ozẹ̑bnika | ozẹ̑bnike |
| mestnik | pri ozẹ̑bniku | pri ozẹ̑bnikih | pri ozẹ̑bnikih |
| orodnik | z ozẹ̑bnikom | z ozẹ̑bnikoma | z ozẹ̑bniki |
ozébnik ozébnika[ozébnik] samostalnik moškega spolaiz geografije ozek, strm prehod, žleb med skalnima stenama, ki je večji del leta ali stalno napolnjen s snegom, ledomV izteku ozebnika se oprimemo jeklenice in je ne spustimo do izstopa na grebenu tik pod vrhom gore. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost