romanopísec romanopísca[romanopísəc] samostalnik moškega spola1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov► prid. beseda + sam. beseda - ● ameriški, britanski, francoski, ruski romanopisec ● priznan, slaven, uspešen, znan romanopisec ● sodoben romanopisec ● vodilen romanopisec
Roman Gospa Bovary je najpomembnejše delo francoskega romanopisca Gustava Flauberta. Stendhal je eden vodilnih romanopiscev 19. stoletja. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. - ● romanopisec napiše, piše kaj ● romanopisec se je rodil, je umrl kdaj
Češki humorist in romanopisec Hašek je napisal enega izmed največjih protivojnih romanov Dobri vojak Švejk. V trilogiji romanopisec pripoveduje zgodbo bivšega taboriščnika in delavke. Pisatelj James Joyce sodi med najpomembnejše romanopisce 20. stoletja. Uveljavil se je kot pesnik, romanopisec, novinar in esejist, pa tudi kot predavatelj na raznih univerzah po svetu. 1.1. ekspresivno roman, romani te osebe► glag. + sam. beseda v tožilniku Odkril je Spinozo, Darwina in Nietzscheja, najraje pa je prebiral francoskega romanopisca Gustava Flauberta. Posluša Chopina in bere velike romanopisce. EDNINA |
imenovalnik | romanopisec |
rodilnik | romanopisca |
dajalnik | romanopiscu |
tožilnik | romanopisca |
mestnik | pri romanopiscu |
orodnik | z romanopiscem |
DVOJINA |
imenovalnik | romanopisca |
rodilnik | romanopiscev |
dajalnik | romanopiscema |
tožilnik | romanopisca |
mestnik | pri romanopiscih |
orodnik | z romanopiscema |
MNOŽINA |
imenovalnik | romanopisci |
rodilnik | romanopiscev |
dajalnik | romanopiscem |
tožilnik | romanopisce |
mestnik | pri romanopiscih |
orodnik | z romanopisci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | romanopisec | romanopisca | romanopisci |
rodilnik | romanopisca | romanopiscev | romanopiscev |
dajalnik | romanopiscu | romanopiscema | romanopiscem |
tožilnik | romanopisca | romanopisca | romanopisce |
mestnik | pri romanopiscu | pri romanopiscih | pri romanopiscih |
orodnik | z romanopiscem | z romanopiscema | z romanopisci |
EDNINA |
imenovalnik | romanopísec |
rodilnik | romanopísca |
dajalnik | romanopíscu |
tožilnik | romanopísca |
mestnik | pri romanopíscu |
orodnik | z romanopíscem |
DVOJINA |
imenovalnik | romanopísca |
rodilnik | romanopíscev |
dajalnik | romanopíscema |
tožilnik | romanopísca |
mestnik | pri romanopíscih |
orodnik | z romanopíscema |
MNOŽINA |
imenovalnik | romanopísci |
rodilnik | romanopíscev |
dajalnik | romanopíscem |
tožilnik | romanopísce |
mestnik | pri romanopíscih |
orodnik | z romanopísci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | romanopísec | romanopísca | romanopísci |
rodilnik | romanopísca | romanopíscev | romanopíscev |
dajalnik | romanopíscu | romanopíscema | romanopíscem |
tožilnik | romanopísca | romanopísca | romanopísce |
mestnik | pri romanopíscu | pri romanopíscih | pri romanopíscih |
orodnik | z romanopíscem | z romanopíscema | z romanopísci |
EDNINA |
imenovalnik | romanopȋsec |
rodilnik | romanopȋsca |
dajalnik | romanopȋscu |
tožilnik | romanopȋsca |
mestnik | pri romanopȋscu |
orodnik | z romanopȋscem |
DVOJINA |
imenovalnik | romanopȋsca |
rodilnik | romanopȋscev |
dajalnik | romanopȋscema |
tožilnik | romanopȋsca |
mestnik | pri romanopȋscih |
orodnik | z romanopȋscema |
MNOŽINA |
imenovalnik | romanopȋsci |
rodilnik | romanopȋscev |
dajalnik | romanopȋscem |
tožilnik | romanopȋsce |
mestnik | pri romanopȋscih |
orodnik | z romanopȋsci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | romanopȋsec | romanopȋsca | romanopȋsci |
rodilnik | romanopȋsca | romanopȋscev | romanopȋscev |
dajalnik | romanopȋscu | romanopȋscema | romanopȋscem |
tožilnik | romanopȋsca | romanopȋsca | romanopȋsce |
mestnik | pri romanopȋscu | pri romanopȋscih | pri romanopȋscih |
orodnik | z romanopȋscem | z romanopȋscema | z romanopȋsci |
romanopísec romanopísca[romanopísəc] samostalnik moškega spola1. kdor se ukvarja s pisanjem romanovRoman Gospa Bovary je najpomembnejše delo francoskega romanopisca Gustava Flauberta.1.1. ekspresivno roman, romani te osebeOdkril je Spinozo, Darwina in Nietzscheja, najraje pa je prebiral francoskega romanopisca Gustava Flauberta. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.