strugár strugárja[strugár] samostalnik moškega spolakdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno► glag. + za + sam. beseda v tožilniku - ● izučiti se za strugarja
Izučil se je za strugarja in zatem še za strojnega tehnika. Odločil se je za prekvalifikacijo in se v tovarni avtomobilov priučil za strugarja. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Vmesnik je mogoče kupiti, lahko pa vam ga po navodilih izdela strugar. Stole so izdelovali tako kmečki tesarji in strugarji kot svetovno znani mizarji. 26 let je delal kot strugar, potem pa si je moral zaradi okvare hrbtenice poiskati drugo delo. | EDNINA |
| imenovalnik | strugar |
| rodilnik | strugarja |
| dajalnik | strugarju |
| tožilnik | strugarja |
| mestnik | pri strugarju |
| orodnik | s strugarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | strugarja |
| rodilnik | strugarjev |
| dajalnik | strugarjema |
| tožilnik | strugarja |
| mestnik | pri strugarjih |
| orodnik | s strugarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | strugarji |
| rodilnik | strugarjev |
| dajalnik | strugarjem |
| tožilnik | strugarje |
| mestnik | pri strugarjih |
| orodnik | s strugarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | strugar | strugarja | strugarji |
| rodilnik | strugarja | strugarjev | strugarjev |
| dajalnik | strugarju | strugarjema | strugarjem |
| tožilnik | strugarja | strugarja | strugarje |
| mestnik | pri strugarju | pri strugarjih | pri strugarjih |
| orodnik | s strugarjem | s strugarjema | s strugarji |
| EDNINA |
| imenovalnik | strugár |
| rodilnik | strugárja |
| dajalnik | strugárju |
| tožilnik | strugárja |
| mestnik | pri strugárju |
| orodnik | s strugárjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | strugárja |
| rodilnik | strugárjev |
| dajalnik | strugárjema |
| tožilnik | strugárja |
| mestnik | pri strugárjih |
| orodnik | s strugárjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | strugárji |
| rodilnik | strugárjev |
| dajalnik | strugárjem |
| tožilnik | strugárje |
| mestnik | pri strugárjih |
| orodnik | s strugárji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | strugár | strugárja | strugárji |
| rodilnik | strugárja | strugárjev | strugárjev |
| dajalnik | strugárju | strugárjema | strugárjem |
| tožilnik | strugárja | strugárja | strugárje |
| mestnik | pri strugárju | pri strugárjih | pri strugárjih |
| orodnik | s strugárjem | s strugárjema | s strugárji |
| EDNINA |
| imenovalnik | strugár |
| rodilnik | strugárja |
| dajalnik | strugárju |
| tožilnik | strugárja |
| mestnik | pri strugárju |
| orodnik | s strugárjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | strugárja |
| rodilnik | strugárjev tudi strugȃrjev |
| dajalnik | strugárjema |
| tožilnik | strugárja |
| mestnik | pri strugárjih tudi pri strugȃrjih |
| orodnik | s strugárjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | strugárji |
| rodilnik | strugárjev tudi strugȃrjev |
| dajalnik | strugárjem |
| tožilnik | strugárje |
| mestnik | pri strugárjih tudi pri strugȃrjih |
| orodnik | s strugárji tudi s strugȃrji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | strugár | strugárja | strugárji |
| rodilnik | strugárja | strugárjev tudi strugȃrjev | strugárjev tudi strugȃrjev |
| dajalnik | strugárju | strugárjema | strugárjem |
| tožilnik | strugárja | strugárja | strugárje |
| mestnik | pri strugárju | pri strugárjih tudi pri strugȃrjih | pri strugárjih tudi pri strugȃrjih |
| orodnik | s strugárjem | s strugárjema | s strugárji tudi s strugȃrji |
strugár strugárja[strugár] samostalnik moškega spolakdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicnoIzučil se je za strugarja in zatem še za strojnega tehnika. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.
Dostopnost