1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določiloČeprav sta pridevnik in števnik obravnavana v samostojnem delovnem zvezku za šesti razred, sta besedni vrsti ponovno predstavljeni tudi v sedmem razredu. Števniki se sklanjajo z glasovnimi ali ničtimi končnicami. V prvem delu slovarja je nekaj besed namenjenih temeljnim značilnostim italijanskega jezika: izgovarjavi črk, naglaševanju, spolu, pravilnim in nepravilnim glagolom ter števnikom.
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiŠtevnikov je več vrst, npr. dva – drugi – dvoje/dvoji – dvojen. Števnik »sto« ima kar močno besedno družino, na primer stotak, stoteren, stokrat ... Za lažje razumevanje je dodano besedilo, v katerem so podčrtani vsi števniki.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje količino česa, kar se štejeGlavni števnik štiri označuje štiri osebe, stvari ali predmete. Otrok se glavnih števnikov nauči prej kot vrstilnih.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje različnost in skupinskost štete stvariLočilne števnike lahko uporabljamo, če mislimo na predmete, povezane v celoto. Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: stodvanajsti, stotisočer, petkraten. Uporaba ustreznih ločilnih števnikov je odvisna od samostalniške besede.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje, koliko pojavitev ima stvar ali koliko vrst je te stvariVrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: stodvanajsti, stotisočer, petkraten. Govor pozna predvsem glavne in vrstilne števnike, ločilnih in množilnih števnikov je malo.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje nedoločeno količino štetegaV knjižnem jeziku se nedoločni števniki ne sklanjajo. Besede je rad premaknil iz stvarnosti v pojmovnost, jih opremljal s poljubnimi predponami in priponami in povečeval z nedoločnim števnikom »vse«.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje zaporedno mesto v številski vrstiPo vrstilnih števnikih se vprašamo z vprašalnico »kateri«. Za vrstilnimi števniki v datumih se piše pika, za katero je presledek. Učni list vsebuje veliko primerov uporabe vrstilnih števnikov v vsakdanjem življenju.
| EDNINA | |
| imenovalnik | števnik |
| rodilnik | števnika |
| dajalnik | števniku |
| tožilnik | števnik |
| mestnik | pri števniku |
| orodnik | s števnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | števnika |
| rodilnik | števnikov |
| dajalnik | števnikoma |
| tožilnik | števnika |
| mestnik | pri števnikih |
| orodnik | s števnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | števniki |
| rodilnik | števnikov |
| dajalnik | števnikom |
| tožilnik | števnike |
| mestnik | pri števnikih |
| orodnik | s števniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | števnik | števnika | števniki |
| rodilnik | števnika | števnikov | števnikov |
| dajalnik | števniku | števnikoma | števnikom |
| tožilnik | števnik | števnika | števnike |
| mestnik | pri števniku | pri števnikih | pri števnikih |
| orodnik | s števnikom | s števnikoma | s števniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | štévnik |
| rodilnik | štévnika |
| dajalnik | štévniku |
| tožilnik | štévnik |
| mestnik | pri štévniku |
| orodnik | s štévnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | štévnika |
| rodilnik | štévnikov |
| dajalnik | štévnikoma |
| tožilnik | štévnika |
| mestnik | pri štévnikih |
| orodnik | s štévnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | štévniki |
| rodilnik | štévnikov |
| dajalnik | štévnikom |
| tožilnik | štévnike |
| mestnik | pri štévnikih |
| orodnik | s štévniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | štévnik | štévnika | štévniki |
| rodilnik | štévnika | štévnikov | štévnikov |
| dajalnik | štévniku | štévnikoma | štévnikom |
| tožilnik | štévnik | štévnika | štévnike |
| mestnik | pri štévniku | pri štévnikih | pri štévnikih |
| orodnik | s štévnikom | s štévnikoma | s štévniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | štẹ̑vnik |
| rodilnik | štẹ̑vnika |
| dajalnik | štẹ̑vniku |
| tožilnik | štẹ̑vnik |
| mestnik | pri štẹ̑vniku |
| orodnik | s štẹ̑vnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | štẹ̑vnika |
| rodilnik | štẹ̑vnikov |
| dajalnik | štẹ̑vnikoma |
| tožilnik | štẹ̑vnika |
| mestnik | pri štẹ̑vnikih |
| orodnik | s štẹ̑vnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | štẹ̑vniki |
| rodilnik | štẹ̑vnikov |
| dajalnik | štẹ̑vnikom |
| tožilnik | štẹ̑vnike |
| mestnik | pri štẹ̑vnikih |
| orodnik | s štẹ̑vniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | štẹ̑vnik | štẹ̑vnika | štẹ̑vniki |
| rodilnik | štẹ̑vnika | štẹ̑vnikov | štẹ̑vnikov |
| dajalnik | štẹ̑vniku | štẹ̑vnikoma | štẹ̑vnikom |
| tožilnik | štẹ̑vnik | štẹ̑vnika | štẹ̑vnike |
| mestnik | pri štẹ̑vniku | pri štẹ̑vnikih | pri štẹ̑vnikih |
| orodnik | s štẹ̑vnikom | s štẹ̑vnikoma | s štẹ̑vniki |
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določiloČeprav sta pridevnik in števnik obravnavana v samostojnem delovnem zvezku za šesti razred, sta besedni vrsti ponovno predstavljeni tudi v sedmem razredu.
1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiŠtevnikov je več vrst, npr. dva – drugi – dvoje/dvoji – dvojen.
iz jezikoslovja števnik, ki označuje količino česa, kar se šteje
iz jezikoslovja števnik, ki označuje različnost in skupinskost štete stvari
iz jezikoslovja števnik, ki označuje, koliko pojavitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari
iz jezikoslovja števnik, ki označuje nedoločeno količino štetega
iz jezikoslovja števnik, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti
Dostopnost