1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijoVeznike smo oblikovali tako, da med seboj povezujejo vse sestavne dele stola. Opažne plošče smo postavili do vrha in jih povezali z vezniki. Pri polnih zidovih se uporabljajo različne opečne zveze, kjer vezniki povezujejo zid po širini.
2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote► sam. beseda v imenovalniku + glag. Vezniki poimenujejo enakovredno ali neenakovredno razmerje. Veznikov ne sklanjamo in ne spregamo, torej so nepregibna besedna vrsta.
2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Poglejmo, kako Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga uporabo veznika »preden«. Vezaj se največkrat rabi v pomenu veznika »in«. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Pesnik je v sonetu sedemnajstkrat uporabil veznik »in«. Poiščite najopaznejši veznik v pesmi in pojasnite, kaj izraža.
- ● uporaba veznika
iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja odvisno razmerje med stavkiV vlogi podrednega veznika pogosto uporabljamo besede, ki niso prvotni vezniki, npr. vprašalne zaimke. V povedih sta drug ob drugem zapisana priredni in podredni veznik. Kje v takih primerih pišemo vejico?
iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja enakovredno razmerje med stavki, besedami ali besednimi zvezamiPriredna veznika »in« in »pa« ne nastopata samo kot vezalna veznika, ampak tudi v vlogi drugih prirednih veznikov. V naslednjih povedih poiščite priredne veznike. Ali je treba pred katerega od prirednih veznikov v spodnjih povedih napisati vejico?
| EDNINA | |
| imenovalnik | veznik |
| rodilnik | veznika |
| dajalnik | vezniku |
| tožilnik | veznik |
| mestnik | pri vezniku |
| orodnik | z veznikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | veznika |
| rodilnik | veznikov |
| dajalnik | veznikoma |
| tožilnik | veznika |
| mestnik | pri veznikih |
| orodnik | z veznikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | vezniki |
| rodilnik | veznikov |
| dajalnik | veznikom |
| tožilnik | veznike |
| mestnik | pri veznikih |
| orodnik | z vezniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | veznik | veznika | vezniki |
| rodilnik | veznika | veznikov | veznikov |
| dajalnik | vezniku | veznikoma | veznikom |
| tožilnik | veznik | veznika | veznike |
| mestnik | pri vezniku | pri veznikih | pri veznikih |
| orodnik | z veznikom | z veznikoma | z vezniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | véznik |
| rodilnik | véznika |
| dajalnik | vézniku |
| tožilnik | véznik |
| mestnik | pri vézniku |
| orodnik | z véznikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | véznika |
| rodilnik | véznikov |
| dajalnik | véznikoma |
| tožilnik | véznika |
| mestnik | pri véznikih |
| orodnik | z véznikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | vézniki |
| rodilnik | véznikov |
| dajalnik | véznikom |
| tožilnik | véznike |
| mestnik | pri véznikih |
| orodnik | z vézniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | véznik | véznika | vézniki |
| rodilnik | véznika | véznikov | véznikov |
| dajalnik | vézniku | véznikoma | véznikom |
| tožilnik | véznik | véznika | véznike |
| mestnik | pri vézniku | pri véznikih | pri véznikih |
| orodnik | z véznikom | z véznikoma | z vézniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | vẹ̑znik |
| rodilnik | vẹ̑znika |
| dajalnik | vẹ̑zniku |
| tožilnik | vẹ̑znik |
| mestnik | pri vẹ̑zniku |
| orodnik | z vẹ̑znikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | vẹ̑znika |
| rodilnik | vẹ̑znikov |
| dajalnik | vẹ̑znikoma |
| tožilnik | vẹ̑znika |
| mestnik | pri vẹ̑znikih |
| orodnik | z vẹ̑znikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | vẹ̑zniki |
| rodilnik | vẹ̑znikov |
| dajalnik | vẹ̑znikom |
| tožilnik | vẹ̑znike |
| mestnik | pri vẹ̑znikih |
| orodnik | z vẹ̑zniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | vẹ̑znik | vẹ̑znika | vẹ̑zniki |
| rodilnik | vẹ̑znika | vẹ̑znikov | vẹ̑znikov |
| dajalnik | vẹ̑zniku | vẹ̑znikoma | vẹ̑znikom |
| tožilnik | vẹ̑znik | vẹ̑znika | vẹ̑znike |
| mestnik | pri vẹ̑zniku | pri vẹ̑znikih | pri vẹ̑znikih |
| orodnik | z vẹ̑znikom | z vẹ̑znikoma | z vẹ̑zniki |
1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijoVeznike smo oblikovali tako, da med seboj povezujejo vse sestavne dele stola.
2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enoteVezniki poimenujejo enakovredno ali neenakovredno razmerje.
2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrstiPoglejmo, kako Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga uporabo veznika »preden«.
iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja odvisno razmerje med stavki
iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja enakovredno razmerje med stavki, besedami ali besednimi zvezami
Dostopnost