1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege, ima pomislekeOklevala je. »Ahm, saj vam ne bi bilo odveč, če se vidiva čez kak mesec ali dva, ko bom bolj spodobnega videza.« Ahm, no, saj veste, čisto vse res ni za objavo.
2. izraža, da se govorec česa spomni, navadno nenadoma»Ahm, zdaj sem se spomnil,« se je veselo zasmejal, »natanko tako je rekel!« Ahm, pa še to. Spet se vidimo v torek.
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom poudarjanja česa, izražanja posmeha, kritikeKakšen nasmešek se mu je moral zarisati na obrazu, ko je ugotovil, da se mu je ponudila brezplačna, ahm, brezpravna tarča. Preveč je stegoval jezik in s tem povzročal podjetju, ahm, vladi, poslovno škodo.
4. kot členek, manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, soglaša»Si jo videl?« – »Ahm. Prijazno je govorila z mano in rekla, naj še pridem.« »Čakate avtobus?« sem jo vprašal. »Ahm. Pred nosom mi je odpeljal.« »Ahm, ahm, ahm,« je pritrjeval.
1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege, ima pomislekeOklevala je. »Ahm, saj vam ne bi bilo odveč, če se vidiva čez kak mesec ali dva, ko bom bolj spodobnega videza.«
2. izraža, da se govorec česa spomni, navadno nenadoma»Ahm, zdaj sem se spomnil,« se je veselo zasmejal, »natanko tako je rekel!«
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom poudarjanja česa, izražanja posmeha, kritikeKakšen nasmešek se mu je moral zarisati na obrazu, ko je ugotovil, da se mu je ponudila brezplačna, ahm, brezpravna tarča.
4. kot členek, manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, soglaša»Si jo videl?« – »Ahm. Prijazno je govorila z mano in rekla, naj še pridem.«
Dostopnost