1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvaliDober predlog, bravo, čestitam. Bravo mladi. Uprli ste se. »Bravo, bravo, bravo!« Toliko spontanega navdušenja, žarečih nasmehov, ploskanja in vztrajnega mahanja še nisem bila deležna.
1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljenTrikrat bravo za butalščino! Ja, bravo jaz! Zakaj sem bila takšna kura, besno razmišljam.
2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvaleA niso trije popravljeni predmeti uspeh? Ali si to ne zasluži glasnega bravo!? Le redkim je to uspelo, velik bravo za njih.
1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvaliDober predlog, bravo, čestitam.
1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljenTrikrat bravo za butalščino!
2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvaleA niso trije popravljeni predmeti uspeh? Ali si to ne zasluži glasnega bravo!?
Dostopnost