samostalnik moškega spolanavadno slabšalno kdor se vede neustrezno, neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu to pripisuje► prid. beseda + sam. beseda Sikal je predse in si v mislih predstavljal, kaj vse bo storil temu izdajalskemu capinu, ko ga dobi v roke. Najbrž si je to zaslužil, vendar mi je ubogega capina vseeno žal. Capina sta me – tako meni nič tebi nič – zabrisala v vodo. | EDNINA |
| imenovalnik | capin |
| rodilnik | capina |
| dajalnik | capinu |
| tožilnik | capina |
| mestnik | pri capinu |
| orodnik | s capinom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | capina |
| rodilnik | capinov |
| dajalnik | capinoma |
| tožilnik | capina |
| mestnik | pri capinih |
| orodnik | s capinoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | capini |
| rodilnik | capinov |
| dajalnik | capinom |
| tožilnik | capine |
| mestnik | pri capinih |
| orodnik | s capini |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | capin | capina | capini |
| rodilnik | capina | capinov | capinov |
| dajalnik | capinu | capinoma | capinom |
| tožilnik | capina | capina | capine |
| mestnik | pri capinu | pri capinih | pri capinih |
| orodnik | s capinom | s capinoma | s capini |
| EDNINA |
| imenovalnik | capín |
| rodilnik | capína |
| dajalnik | capínu |
| tožilnik | capína |
| mestnik | pri capínu |
| orodnik | s capínom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | capína |
| rodilnik | capínov |
| dajalnik | capínoma |
| tožilnik | capína |
| mestnik | pri capínih |
| orodnik | s capínoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | capíni |
| rodilnik | capínov |
| dajalnik | capínom |
| tožilnik | capíne |
| mestnik | pri capínih |
| orodnik | s capíni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | capín | capína | capíni |
| rodilnik | capína | capínov | capínov |
| dajalnik | capínu | capínoma | capínom |
| tožilnik | capína | capína | capíne |
| mestnik | pri capínu | pri capínih | pri capínih |
| orodnik | s capínom | s capínoma | s capíni |
| EDNINA |
| imenovalnik | capȋn |
| rodilnik | capȋna |
| dajalnik | capȋnu |
| tožilnik | capȋna |
| mestnik | pri capȋnu |
| orodnik | s capȋnom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | capȋna |
| rodilnik | capȋnov |
| dajalnik | capȋnoma |
| tožilnik | capȋna |
| mestnik | pri capȋnih |
| orodnik | s capȋnoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | capȋni |
| rodilnik | capȋnov |
| dajalnik | capȋnom |
| tožilnik | capȋne |
| mestnik | pri capȋnih |
| orodnik | s capȋni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | capȋn | capȋna | capȋni |
| rodilnik | capȋna | capȋnov | capȋnov |
| dajalnik | capȋnu | capȋnoma | capȋnom |
| tožilnik | capȋna | capȋna | capȋne |
| mestnik | pri capȋnu | pri capȋnih | pri capȋnih |
| orodnik | s capȋnom | s capȋnoma | s capȋni |
samostalnik moškega spolanavadno slabšalno kdor se vede neustrezno, neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu to pripisujeSikal je predse in si v mislih predstavljal, kaj vse bo storil temu izdajalskemu capinu, ko ga dobi v roke. ↑capa po zgledu fakin ipd. - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 2. 2025.
Dostopnost