1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemuPredlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik ali orodnik. Delali smo stavčno analizo in se naučili razlikovati med dajalnikom in mestnikom. Slovnica uči, da naslonka v dajalniku (mu) nujno stoji pred naslonko v tožilniku (ga).
2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukovDajalniki so naprave, ki zaznajo fizikalno spremembo in jo pretvorijo v digitalno ali analogno obliko signala. S postopkom kalibracije smo pridobili podatek o številu preštetih razdelkov dajalnika pri premiku traku za en milimeter.
| EDNINA | |
| imenovalnik | dajalnik |
| rodilnik | dajalnika |
| dajalnik | dajalniku |
| tožilnik | dajalnik |
| mestnik | pri dajalniku |
| orodnik | z dajalnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dajalnika |
| rodilnik | dajalnikov |
| dajalnik | dajalnikoma |
| tožilnik | dajalnika |
| mestnik | pri dajalnikih |
| orodnik | z dajalnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajalniki |
| rodilnik | dajalnikov |
| dajalnik | dajalnikom |
| tožilnik | dajalnike |
| mestnik | pri dajalnikih |
| orodnik | z dajalniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajalnik | dajalnika | dajalniki |
| rodilnik | dajalnika | dajalnikov | dajalnikov |
| dajalnik | dajalniku | dajalnikoma | dajalnikom |
| tožilnik | dajalnik | dajalnika | dajalnike |
| mestnik | pri dajalniku | pri dajalnikih | pri dajalnikih |
| orodnik | z dajalnikom | z dajalnikoma | z dajalniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dajálnik |
| rodilnik | dajálnika |
| dajalnik | dajálniku |
| tožilnik | dajálnik |
| mestnik | pri dajálniku |
| orodnik | z dajálnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dajálnika |
| rodilnik | dajálnikov |
| dajalnik | dajálnikoma |
| tožilnik | dajálnika |
| mestnik | pri dajálnikih |
| orodnik | z dajálnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajálniki |
| rodilnik | dajálnikov |
| dajalnik | dajálnikom |
| tožilnik | dajálnike |
| mestnik | pri dajálnikih |
| orodnik | z dajálniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajálnik | dajálnika | dajálniki |
| rodilnik | dajálnika | dajálnikov | dajálnikov |
| dajalnik | dajálniku | dajálnikoma | dajálnikom |
| tožilnik | dajálnik | dajálnika | dajálnike |
| mestnik | pri dajálniku | pri dajálnikih | pri dajálnikih |
| orodnik | z dajálnikom | z dajálnikoma | z dajálniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dajȃlnik |
| rodilnik | dajȃlnika |
| dajalnik | dajȃlniku |
| tožilnik | dajȃlnik |
| mestnik | pri dajȃlniku |
| orodnik | z dajȃlnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dajȃlnika |
| rodilnik | dajȃlnikov |
| dajalnik | dajȃlnikoma |
| tožilnik | dajȃlnika |
| mestnik | pri dajȃlnikih |
| orodnik | z dajȃlnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajȃlniki |
| rodilnik | dajȃlnikov |
| dajalnik | dajȃlnikom |
| tožilnik | dajȃlnike |
| mestnik | pri dajȃlnikih |
| orodnik | z dajȃlniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dajȃlnik | dajȃlnika | dajȃlniki |
| rodilnik | dajȃlnika | dajȃlnikov | dajȃlnikov |
| dajalnik | dajȃlniku | dajȃlnikoma | dajȃlnikom |
| tožilnik | dajȃlnik | dajȃlnika | dajȃlnike |
| mestnik | pri dajȃlniku | pri dajȃlnikih | pri dajȃlnikih |
| orodnik | z dajȃlnikom | z dajȃlnikoma | z dajȃlniki |
1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemuPredlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik ali orodnik.
2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukovDajalniki so naprave, ki zaznajo fizikalno spremembo in jo pretvorijo v digitalno ali analogno obliko signala.
Dostopnost