1. iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve osebi, stvari► glag. + sam. beseda v tožilniku O številnih prastarih jezikih vemo, da so imeli dvojino, na primer klasična grščina in sanskrt. Oče je vedno uporabljal dvojino, nikoli ni rekel »bomo šli« namesto »bova šla«. ► priredna zveza Večina slovenskih samostalnikov ima oblike za tri števila: za ednino, dvojino in množino. Katero posebnost imata v rodilniku dvojine in množine samostalnika sestra in ladja?
- ● imeti, poznati dvojino ● ohraniti dvojino ● uporabljati dvojino
- ● dvojina in ednina, dvojina in množina
2. ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerskiTema njegovih pesmi je večinoma umanjkanje ljubezenske dvojine. Posledica izkušenj nenehnega izključevanja me je pozneje v življenju navajala k temu, da je treba ljudi združevati in zbliževati, da morata biti bližina in dvojina in ne zadrtost in izključevanje. Vprašanje, h kateremu se pripovedovalec pogosto vrača, se prvič zastavi na prelomnici junakovega življenja, s poroko in spremenjenim stanom, ko ednino nadomesti dvojina.
| EDNINA | |
| imenovalnik | dvojina |
| rodilnik | dvojine |
| dajalnik | dvojini |
| tožilnik | dvojino |
| mestnik | pri dvojini |
| orodnik | z dvojino |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dvojini |
| rodilnik | dvojin |
| dajalnik | dvojinama |
| tožilnik | dvojini |
| mestnik | pri dvojinah |
| orodnik | z dvojinama |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojine |
| rodilnik | dvojin |
| dajalnik | dvojinam |
| tožilnik | dvojine |
| mestnik | pri dvojinah |
| orodnik | z dvojinami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojina | dvojini | dvojine |
| rodilnik | dvojine | dvojin | dvojin |
| dajalnik | dvojini | dvojinama | dvojinam |
| tožilnik | dvojino | dvojini | dvojine |
| mestnik | pri dvojini | pri dvojinah | pri dvojinah |
| orodnik | z dvojino | z dvojinama | z dvojinami |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dvojína |
| rodilnik | dvojíne |
| dajalnik | dvojíni |
| tožilnik | dvojíno |
| mestnik | pri dvojíni |
| orodnik | z dvojíno |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dvojíni |
| rodilnik | dvojín |
| dajalnik | dvojínama |
| tožilnik | dvojíni |
| mestnik | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojínama |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojíne |
| rodilnik | dvojín |
| dajalnik | dvojínam |
| tožilnik | dvojíne |
| mestnik | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojínami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojína | dvojíni | dvojíne |
| rodilnik | dvojíne | dvojín | dvojín |
| dajalnik | dvojíni | dvojínama | dvojínam |
| tožilnik | dvojíno | dvojíni | dvojíne |
| mestnik | pri dvojíni | pri dvojínah | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojíno | z dvojínama | z dvojínami |
| EDNINA | |
| imenovalnik | dvojína |
| rodilnik | dvojíne |
| dajalnik | dvojíni |
| tožilnik | dvojíno |
| mestnik | pri dvojíni |
| orodnik | z dvojȋno |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | dvojíni |
| rodilnik | dvojȋn |
| dajalnik | dvojínama |
| tožilnik | dvojíni |
| mestnik | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojínama |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojíne |
| rodilnik | dvojȋn |
| dajalnik | dvojínam |
| tožilnik | dvojíne |
| mestnik | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojínami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | dvojína | dvojíni | dvojíne |
| rodilnik | dvojíne | dvojȋn | dvojȋn |
| dajalnik | dvojíni | dvojínama | dvojínam |
| tožilnik | dvojíno | dvojíni | dvojíne |
| mestnik | pri dvojíni | pri dvojínah | pri dvojínah |
| orodnik | z dvojȋno | z dvojínama | z dvojínami |
1. iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve osebi, stvariO številnih prastarih jezikih vemo, da so imeli dvojino, na primer klasična grščina in sanskrt.
2. ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerskiTema njegovih pesmi je večinoma umanjkanje ljubezenske dvojine.
Dostopnost