1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti»Kako pa je z vašim?« »Eh!« se kislo odzove gostitelj. Eh, ja, kakršen gospodar, takšen pes. Eeh! Saj nima pojma, kaj počne. Škoda, pa tako fajn punca je izgledala, ehh slava dela svoje!
1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnimEh, če je šel bik, naj gre še štrik. Eh, pa kaj, en neuspeh še ne pomeni, da sem nesposoben človek. Eh, bo že šlo, sklenem sam pri sebi.
1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenjeEh, nehaj spet s tem, lepo te prosim. Eh, slabo me poznaš. Eeeh, ta me ne zanima.
2. izraža, da govorec občuti nostalgijoEh, nekoč pa je bilo drugače! Eh, kako ta čas drvi. Imel sem čudovito modro uniformo z medeninastimi gumbi, ki so se svetili kot zlati; eh, danes takšnih več ne delajo.
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoritiNo, ja … eh … mislil sem si, da bi dame to morda zanimalo. »Hm … eh … ne vem,« je zajecljal ubogi policist. »Kaj pa iščeta tukaj?« – »Midve – eeh – je tukaj zobozdravnik?« sem zajecljala.
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo»Eh, danes sem dobre volje!« je rekel. Avto je bil tako nabit, da nisem mogel niti udobno sedeti, eh.
5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom poudarjanja česa, izražanja posmeha, kritikeOpažen je bil, kako se rokuje s tremi nepremagljivimi, eeh, nepremakljivimi glede sosežiga v cementarniški peči. Moj slog pisanja je tako skromen, eeh, slab.
1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti»Kako pa je z vašim?« »Eh!« se kislo odzove gostitelj.
1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnimEh, če je šel bik, naj gre še štrik.
1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenjeEh, nehaj spet s tem, lepo te prosim.
2. izraža, da govorec občuti nostalgijoEh, nekoč pa je bilo drugače!
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoritiNo, ja … eh … mislil sem si, da bi dame to morda zanimalo.
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo»Eh, danes sem dobre volje!« je rekel.
5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom poudarjanja česa, izražanja posmeha, kritikeOpažen je bil, kako se rokuje s tremi nepremagljivimi, eeh, nepremakljivimi glede sosežiga v cementarniški peči.
Dostopnost