jástog jástoga[jástok jástoga] samostalnik moškega spola1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus ► prid. beseda + sam. beseda Prvič v življenju sem videl živega jastoga, božansko lepega in okretnega v svojem naravnem elementu. Tam se skriva ogromen jastog, vendar meni ni bilo namenjeno, da bi ga našel. ► priredna zveza Najbolj znani morski raki so jastogi in rarogi ter kozice in škampi. Jastoge in rakovice lovijo z vršami. Starost jastoga se ocenjuje po njegovi rasti. Ribiči lovijo jastoge, večje od 25 centimetrov. 1.1. ta žival kot hrana, jed► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● jesti jastoga ● pripraviti jastoga ● privoščiti si jastoga
Jedla sta jastoga v eni najprestižnejših restavracij v mestu. Pripravili so poširanega jastoga s svežo sezonsko zelenjavo in riževimi rezanci. Prvič v življenju si je privoščil jastoga. ► prid. beseda + sam. beseda Kuhanega jastoga še vročega prerežemo na pol. Kak turist si bo zagotovo zaželel mečarice na žaru ali pa svežega jastoga. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Odstranite temno črevo in meso jastoga solite. V restavraciji vam postrežejo z otoškim jastogom in jagnjetino. Rezanci z jastogom so bili najboljša jed tistega popoldneva. | EDNINA |
| imenovalnik | jastog |
| rodilnik | jastoga |
| dajalnik | jastogu |
| tožilnik | jastoga |
| mestnik | pri jastogu |
| orodnik | z jastogom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | jastoga |
| rodilnik | jastogov |
| dajalnik | jastogoma |
| tožilnik | jastoga |
| mestnik | pri jastogih |
| orodnik | z jastogoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | jastogi |
| rodilnik | jastogov |
| dajalnik | jastogom |
| tožilnik | jastoge |
| mestnik | pri jastogih |
| orodnik | z jastogi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | jastog | jastoga | jastogi |
| rodilnik | jastoga | jastogov | jastogov |
| dajalnik | jastogu | jastogoma | jastogom |
| tožilnik | jastoga | jastoga | jastoge |
| mestnik | pri jastogu | pri jastogih | pri jastogih |
| orodnik | z jastogom | z jastogoma | z jastogi |
| EDNINA |
| imenovalnik | jástog |
| rodilnik | jástoga |
| dajalnik | jástogu |
| tožilnik | jástoga |
| mestnik | pri jástogu |
| orodnik | z jástogom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | jástoga |
| rodilnik | jástogov |
| dajalnik | jástogoma |
| tožilnik | jástoga |
| mestnik | pri jástogih |
| orodnik | z jástogoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | jástogi |
| rodilnik | jástogov |
| dajalnik | jástogom |
| tožilnik | jástoge |
| mestnik | pri jástogih |
| orodnik | z jástogi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | jástog | jástoga | jástogi |
| rodilnik | jástoga | jástogov | jástogov |
| dajalnik | jástogu | jástogoma | jástogom |
| tožilnik | jástoga | jástoga | jástoge |
| mestnik | pri jástogu | pri jástogih | pri jástogih |
| orodnik | z jástogom | z jástogoma | z jástogi |
| EDNINA |
| imenovalnik | jȃstog |
| rodilnik | jȃstoga |
| dajalnik | jȃstogu |
| tožilnik | jȃstoga |
| mestnik | pri jȃstogu |
| orodnik | z jȃstogom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | jȃstoga |
| rodilnik | jȃstogov |
| dajalnik | jȃstogoma |
| tožilnik | jȃstoga |
| mestnik | pri jȃstogih |
| orodnik | z jȃstogoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | jȃstogi |
| rodilnik | jȃstogov |
| dajalnik | jȃstogom |
| tožilnik | jȃstoge |
| mestnik | pri jȃstogih |
| orodnik | z jȃstogi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | jȃstog | jȃstoga | jȃstogi |
| rodilnik | jȃstoga | jȃstogov | jȃstogov |
| dajalnik | jȃstogu | jȃstogoma | jȃstogom |
| tožilnik | jȃstoga | jȃstoga | jȃstoge |
| mestnik | pri jȃstogu | pri jȃstogih | pri jȃstogih |
| orodnik | z jȃstogom | z jȃstogoma | z jȃstogi |
jástog jástoga[jástok jástoga] samostalnik moškega spola1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus Prvič v življenju sem videl živega jastoga, božansko lepega in okretnega v svojem naravnem elementu.1.1. ta žival kot hrana, jedJedla sta jastoga v eni najprestižnejših restavracij v mestu. prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.
Dostopnost