kmetávz kmetávza[kmetáu̯s kmetáu̯za] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje► prid. beseda + sam. beseda Sprva je v njenih očeh navaden predmestni kmetavz, toda počasi se zbližata. Bila sta neotesana kmetavza, hrupno sta se menila o denarju in konjih in kvarila mir v piceriji. Na živce mi gredo ti kmetavzi, ki mislijo, da se svet vrti okrog njih! EDNINA |
imenovalnik | kmetavz |
rodilnik | kmetavza |
dajalnik | kmetavzu |
tožilnik | kmetavza |
mestnik | pri kmetavzu |
orodnik | s kmetavzom |
DVOJINA |
imenovalnik | kmetavza |
rodilnik | kmetavzov |
dajalnik | kmetavzoma |
tožilnik | kmetavza |
mestnik | pri kmetavzih |
orodnik | s kmetavzoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kmetavzi |
rodilnik | kmetavzov |
dajalnik | kmetavzom |
tožilnik | kmetavze |
mestnik | pri kmetavzih |
orodnik | s kmetavzi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kmetavz | kmetavza | kmetavzi |
rodilnik | kmetavza | kmetavzov | kmetavzov |
dajalnik | kmetavzu | kmetavzoma | kmetavzom |
tožilnik | kmetavza | kmetavza | kmetavze |
mestnik | pri kmetavzu | pri kmetavzih | pri kmetavzih |
orodnik | s kmetavzom | s kmetavzoma | s kmetavzi |
EDNINA |
imenovalnik | kmetávz |
rodilnik | kmetávza |
dajalnik | kmetávzu |
tožilnik | kmetávza |
mestnik | pri kmetávzu |
orodnik | s kmetávzom |
DVOJINA |
imenovalnik | kmetávza |
rodilnik | kmetávzov |
dajalnik | kmetávzoma |
tožilnik | kmetávza |
mestnik | pri kmetávzih |
orodnik | s kmetávzoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kmetávzi |
rodilnik | kmetávzov |
dajalnik | kmetávzom |
tožilnik | kmetávze |
mestnik | pri kmetávzih |
orodnik | s kmetávzi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kmetávz | kmetávza | kmetávzi |
rodilnik | kmetávza | kmetávzov | kmetávzov |
dajalnik | kmetávzu | kmetávzoma | kmetávzom |
tožilnik | kmetávza | kmetávza | kmetávze |
mestnik | pri kmetávzu | pri kmetávzih | pri kmetávzih |
orodnik | s kmetávzom | s kmetávzoma | s kmetávzi |
EDNINA |
imenovalnik | kmetȃvz |
rodilnik | kmetȃvza |
dajalnik | kmetȃvzu |
tožilnik | kmetȃvza |
mestnik | pri kmetȃvzu |
orodnik | s kmetȃvzom |
DVOJINA |
imenovalnik | kmetȃvza |
rodilnik | kmetȃvzov |
dajalnik | kmetȃvzoma |
tožilnik | kmetȃvza |
mestnik | pri kmetȃvzih |
orodnik | s kmetȃvzoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | kmetȃvzi |
rodilnik | kmetȃvzov |
dajalnik | kmetȃvzom |
tožilnik | kmetȃvze |
mestnik | pri kmetȃvzih |
orodnik | s kmetȃvzi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | kmetȃvz | kmetȃvza | kmetȃvzi |
rodilnik | kmetȃvza | kmetȃvzov | kmetȃvzov |
dajalnik | kmetȃvzu | kmetȃvzoma | kmetȃvzom |
tožilnik | kmetȃvza | kmetȃvza | kmetȃvze |
mestnik | pri kmetȃvzu | pri kmetȃvzih | pri kmetȃvzih |
orodnik | s kmetȃvzom | s kmetȃvzoma | s kmetȃvzi |
kmetávz kmetávza[kmetáu̯s kmetáu̯za] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisujeSprva je v njenih očeh navaden predmestni kmetavz, toda počasi se zbližata. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.