kmetávzar kmetávzarja[kmetáu̯zar] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje► prid. beseda + sam. beseda Prikazujejo jih kot zarukane kmetavzarje in omejence. Le še kakšni zarobljeni kmetavzarji se nalivajo s plebejskim pivom in rigajo po njem. Na manjše zaselke gledajo zviška, tam živeče ljudi pa imajo za kmetavzarje. Ko pridejo kmetavzarji na pozicije, delajo z davkoplačevalskim denarjem kot svinje z bučami. | EDNINA |
| imenovalnik | kmetavzar |
| rodilnik | kmetavzarja |
| dajalnik | kmetavzarju |
| tožilnik | kmetavzarja |
| mestnik | pri kmetavzarju |
| orodnik | s kmetavzarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kmetavzarja |
| rodilnik | kmetavzarjev |
| dajalnik | kmetavzarjema |
| tožilnik | kmetavzarja |
| mestnik | pri kmetavzarjih |
| orodnik | s kmetavzarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetavzarji |
| rodilnik | kmetavzarjev |
| dajalnik | kmetavzarjem |
| tožilnik | kmetavzarje |
| mestnik | pri kmetavzarjih |
| orodnik | s kmetavzarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetavzar | kmetavzarja | kmetavzarji |
| rodilnik | kmetavzarja | kmetavzarjev | kmetavzarjev |
| dajalnik | kmetavzarju | kmetavzarjema | kmetavzarjem |
| tožilnik | kmetavzarja | kmetavzarja | kmetavzarje |
| mestnik | pri kmetavzarju | pri kmetavzarjih | pri kmetavzarjih |
| orodnik | s kmetavzarjem | s kmetavzarjema | s kmetavzarji |
| EDNINA |
| imenovalnik | kmetávzar |
| rodilnik | kmetávzarja |
| dajalnik | kmetávzarju |
| tožilnik | kmetávzarja |
| mestnik | pri kmetávzarju |
| orodnik | s kmetávzarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kmetávzarja |
| rodilnik | kmetávzarjev |
| dajalnik | kmetávzarjema |
| tožilnik | kmetávzarja |
| mestnik | pri kmetávzarjih |
| orodnik | s kmetávzarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetávzarji |
| rodilnik | kmetávzarjev |
| dajalnik | kmetávzarjem |
| tožilnik | kmetávzarje |
| mestnik | pri kmetávzarjih |
| orodnik | s kmetávzarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetávzar | kmetávzarja | kmetávzarji |
| rodilnik | kmetávzarja | kmetávzarjev | kmetávzarjev |
| dajalnik | kmetávzarju | kmetávzarjema | kmetávzarjem |
| tožilnik | kmetávzarja | kmetávzarja | kmetávzarje |
| mestnik | pri kmetávzarju | pri kmetávzarjih | pri kmetávzarjih |
| orodnik | s kmetávzarjem | s kmetávzarjema | s kmetávzarji |
| EDNINA |
| imenovalnik | kmetȃvzar |
| rodilnik | kmetȃvzarja |
| dajalnik | kmetȃvzarju |
| tožilnik | kmetȃvzarja |
| mestnik | pri kmetȃvzarju |
| orodnik | s kmetȃvzarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kmetȃvzarja |
| rodilnik | kmetȃvzarjev |
| dajalnik | kmetȃvzarjema |
| tožilnik | kmetȃvzarja |
| mestnik | pri kmetȃvzarjih |
| orodnik | s kmetȃvzarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetȃvzarji |
| rodilnik | kmetȃvzarjev |
| dajalnik | kmetȃvzarjem |
| tožilnik | kmetȃvzarje |
| mestnik | pri kmetȃvzarjih |
| orodnik | s kmetȃvzarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kmetȃvzar | kmetȃvzarja | kmetȃvzarji |
| rodilnik | kmetȃvzarja | kmetȃvzarjev | kmetȃvzarjev |
| dajalnik | kmetȃvzarju | kmetȃvzarjema | kmetȃvzarjem |
| tožilnik | kmetȃvzarja | kmetȃvzarja | kmetȃvzarje |
| mestnik | pri kmetȃvzarju | pri kmetȃvzarjih | pri kmetȃvzarjih |
| orodnik | s kmetȃvzarjem | s kmetȃvzarjema | s kmetȃvzarji |
kmetávzar kmetávzarja[kmetáu̯zar] samostalnik moškega spolaslabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisujePrikazujejo jih kot zarukane kmetavzarje in omejence. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost