1. ekspresivno konj ► prid. beseda + sam. beseda Iskrega belega konjiča, kakršni se prestopajo po žagovini na tleh španske jahalne šole na Dunaju, si je omislila tudi sama. Na vozu, ki so ga vlekli štirje iskri konjiči, so vozili 12 hektolitrov vina. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Številni gostje, tudi tisti, ki niso vešči v tej disciplini, lahko pod vodstvom vodnika zajahajo konjiča. Hladnokrvne (kmečke) konjiče je v galop pognalo devet jahačev.
- ● bel konjič ● isker konjič
- ● zajahati konjiča
2. igrača, ki predstavlja konja► prid. beseda + sam. beseda Enoletni vnuk je prejel lesenega konjiča na kolescih.
- ● lesen konjič
3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kWSINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček ► prid. beseda + sam. beseda Iskrih konjičev je kar 310 in motor že ob vžigu športno zahrza, le da tega v potniški kabini skoraj ni slišati. Športnim dušam je namenjen 1,2-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije okroglih 100 poskočnih konjičev. Tekoče, lahkotno in neverjetno tiho vleče 333 motornih konjičev dobri dve toni po asfaltu. ► števnik + količinski sam. Limuzino naj bi poganjalo 200 konjičev (147 kW), kar pomeni pospešek od 0 do 100 km/h v 7,3 sekunde in končno hitrost 240 km/h. Po potrebi lahko voznik s pritiskom stopalke za plin mobilizira 207 iskrih konjičev.
- ● dodatni konjiči ● iskri, iskrivi, poskočni konjiči
- ● n konjičev
☞ jekleni konjiček
- jekleni konj
- jekleni konjič
- železni konjiček
- železni konj
- STRNJENI PRIKAZ: jekleni/železni konjiček/konj/konjič
| EDNINA | |
| imenovalnik | konjič |
| rodilnik | konjiča |
| dajalnik | konjiču |
| tožilnik | konjiča |
| mestnik | pri konjiču |
| orodnik | s konjičem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | konjiča |
| rodilnik | konjičev |
| dajalnik | konjičema |
| tožilnik | konjiča |
| mestnik | pri konjičih |
| orodnik | s konjičema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjiči |
| rodilnik | konjičev |
| dajalnik | konjičem |
| tožilnik | konjiče |
| mestnik | pri konjičih |
| orodnik | s konjiči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjič | konjiča | konjiči |
| rodilnik | konjiča | konjičev | konjičev |
| dajalnik | konjiču | konjičema | konjičem |
| tožilnik | konjiča | konjiča | konjiče |
| mestnik | pri konjiču | pri konjičih | pri konjičih |
| orodnik | s konjičem | s konjičema | s konjiči |
| EDNINA | |
| imenovalnik | konjìč |
| rodilnik | konjíča |
| dajalnik | konjíču |
| tožilnik | konjíča |
| mestnik | pri konjíču |
| orodnik | s konjíčem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | konjíča |
| rodilnik | konjíčev |
| dajalnik | konjíčema |
| tožilnik | konjíča |
| mestnik | pri konjíčih |
| orodnik | s konjíčema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjíči |
| rodilnik | konjíčev |
| dajalnik | konjíčem |
| tožilnik | konjíče |
| mestnik | pri konjíčih |
| orodnik | s konjíči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjìč | konjíča | konjíči |
| rodilnik | konjíča | konjíčev | konjíčev |
| dajalnik | konjíču | konjíčema | konjíčem |
| tožilnik | konjíča | konjíča | konjíče |
| mestnik | pri konjíču | pri konjíčih | pri konjíčih |
| orodnik | s konjíčem | s konjíčema | s konjíči |
| EDNINA | |
| imenovalnik | konjȉč |
| rodilnik | konjíča |
| dajalnik | konjíču |
| tožilnik | konjíča |
| mestnik | pri konjíču tudi pri konjȋču |
| orodnik | s konjíčem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | konjíča |
| rodilnik | konjíčev in konjȋčev |
| dajalnik | konjíčema |
| tožilnik | konjíča |
| mestnik | pri konjíčih in pri konjȋčih |
| orodnik | s konjíčema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjíči |
| rodilnik | konjíčev in konjȋčev |
| dajalnik | konjíčem |
| tožilnik | konjíče |
| mestnik | pri konjíčih in pri konjȋčih |
| orodnik | s konjíči in s konjȋči |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | konjȉč | konjíča | konjíči |
| rodilnik | konjíča | konjíčev in konjȋčev | konjíčev in konjȋčev |
| dajalnik | konjíču | konjíčema | konjíčem |
| tožilnik | konjíča | konjíča | konjíče |
| mestnik | pri konjíču tudi pri konjȋču | pri konjíčih in pri konjȋčih | pri konjíčih in pri konjȋčih |
| orodnik | s konjíčem | s konjíčema | s konjíči in s konjȋči |
1. ekspresivno konj Iskrega belega konjiča, kakršni se prestopajo po žagovini na tleh španske jahalne šole na Dunaju, si je omislila tudi sama.
2. igrača, ki predstavlja konjaEnoletni vnuk je prejel lesenega konjiča na kolescih.
☞ jekleni konjiček
- jekleni konj
- jekleni konjič
- železni konjiček
- železni konj
- STRNJENI PRIKAZ: jekleni/železni konjiček/konj/konjič
Dostopnost