1. odrasel samec koze► prid. beseda + sam. beseda V hlevu imava le enega plemenskega kozla. ► priredna zveza Del razstave je bilo tudi strokovno in lepotno ocenjevanje koz in kozlov. Zamislite si ovna ali kozla: en sam sunek zadošča, da se zlomi veja.
- ● kozel in koza
2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorahBrez dvoma je celotno pobočje pod in nad Koglovo steno pravo kraljestvo divjih kozlov. Za skalnim robom presenetiva gorskega kozla, ki se mirno pase.
3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisujeSo izobraženi in inteligentni fantje, ne pa neumni kozli.
4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočijiKočijaž je sedel na kozlu, zadaj pa lakaj. Zadrževal se je, dokler ni kočijaž zaprl vrat in zlezel na kozla.
5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnikKo je tetka umrla, so ga dali za kozla v samostan, kajti kaj drugega z njim niso imeli početi.
kdor je izbran, določen, označen za krivca; lažen izgovorČasopis ne more in ne sme biti grešni kozel za neuspehe lokalnih politikov. Nazadnje je postal grešni kozel tudi za tiste napake, ki so jih zakrivili že njegovi predhodniki. Danes so zdravstveni delavci še vedno prikladen grešni kozel za vse težave, ki pestijo zdravstvo. Čokolada je bila grešni kozel za vse težave s kožo. Pravijo, da je okus po plutastem zamašku vinarjem velikokrat dobrodošel grešni kozel, ki jih rešuje pred ostalimi napakami vina.
- navadno slabšalno stari kozel
- STRNJENI PRIKAZ: star/stari kozel
- v nedovršni obliki streljati kozle
- STRNJENI PRIKAZ: ustreliti kozla | streljati kozle
EDNINA | |
imenovalnik | kozel |
rodilnik | kozla |
dajalnik | kozlu |
tožilnik | kozla |
mestnik | pri kozlu |
orodnik | s kozlom |
DVOJINA | |
imenovalnik | kozla |
rodilnik | kozlov |
dajalnik | kozloma |
tožilnik | kozla |
mestnik | pri kozlih |
orodnik | s kozloma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | kozli |
rodilnik | kozlov |
dajalnik | kozlom |
tožilnik | kozle |
mestnik | pri kozlih |
orodnik | s kozli |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | kozel | kozla | kozli |
rodilnik | kozla | kozlov | kozlov |
dajalnik | kozlu | kozloma | kozlom |
tožilnik | kozla | kozla | kozle |
mestnik | pri kozlu | pri kozlih | pri kozlih |
orodnik | s kozlom | s kozloma | s kozli |
EDNINA | |
imenovalnik | kôzel |
rodilnik | kôzla |
dajalnik | kôzlu |
tožilnik | kôzla |
mestnik | pri kôzlu |
orodnik | s kôzlom |
DVOJINA | |
imenovalnik | kôzla |
rodilnik | kôzlov |
dajalnik | kôzloma |
tožilnik | kôzla |
mestnik | pri kôzlih |
orodnik | s kôzloma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | kôzli |
rodilnik | kôzlov |
dajalnik | kôzlom |
tožilnik | kôzle |
mestnik | pri kôzlih |
orodnik | s kôzli |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | kôzel | kôzla | kôzli |
rodilnik | kôzla | kôzlov | kôzlov |
dajalnik | kôzlu | kôzloma | kôzlom |
tožilnik | kôzla | kôzla | kôzle |
mestnik | pri kôzlu | pri kôzlih | pri kôzlih |
orodnik | s kôzlom | s kôzloma | s kôzli |
EDNINA | |
imenovalnik | kózel |
rodilnik | kózla |
dajalnik | kózlu |
tožilnik | kózla |
mestnik | pri kózlu tudi pri kȏzlu |
orodnik | s kózlom |
DVOJINA | |
imenovalnik | kózla |
rodilnik | kózlov in kȏzlov |
dajalnik | kózloma |
tožilnik | kózla |
mestnik | pri kózlih in pri kȏzlih |
orodnik | s kózloma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | kózli |
rodilnik | kózlov in kȏzlov |
dajalnik | kózlom |
tožilnik | kózle |
mestnik | pri kózlih in pri kȏzlih |
orodnik | s kózli in s kȏzli |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | kózel | kózla | kózli |
rodilnik | kózla | kózlov in kȏzlov | kózlov in kȏzlov |
dajalnik | kózlu | kózloma | kózlom |
tožilnik | kózla | kózla | kózle |
mestnik | pri kózlu tudi pri kȏzlu | pri kózlih in pri kȏzlih | pri kózlih in pri kȏzlih |
orodnik | s kózlom | s kózloma | s kózli in s kȏzli |
1. odrasel samec kozeV hlevu imava le enega plemenskega kozla.
2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorahBrez dvoma je celotno pobočje pod in nad Koglovo steno pravo kraljestvo divjih kozlov.
3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisujeSo izobraženi in inteligentni fantje, ne pa neumni kozli.
4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočijiKočijaž je sedel na kozlu, zadaj pa lakaj.
5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnikKo je tetka umrla, so ga dali za kozla v samostan, kajti kaj drugega z njim niso imeli početi.
kdor je izbran, določen, označen za krivca; lažen izgovor
- navadno slabšalno stari kozel
- STRNJENI PRIKAZ: star/stari kozel
- v nedovršni obliki streljati kozle
- STRNJENI PRIKAZ: ustreliti kozla | streljati kozle