oglávje oglávja[ogláu̯je] samostalnik srednjega spola1. del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glave► prid. beseda + sam. beseda - ● nizko oglavje ● okroglo oglavje
Pokrit je bil z manjšim črnim klobukom z okroglim oglavjem. Po obliki ločimo avbe s ploščatim, krožnikastim oglavjem in avbe z okroglim grebenastim vrhom. Okoli oglavja je položen črn svilen trak z majhno ovalno kovinsko zaponko. 2. ekspresivno naglavni okrasKadar Izido upodabljajo v človeški podobi, nosi znak prestola ali pa oglavje iz kravjih rogov in sončeve krogle.
3. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodiMed najdbami je tudi železna okrasna plošča, ki je nekdaj krasila jermenje konjskega oglavja. Ostareli kočijaž je tleskaje priganjal utrujenega rjavca z oglavjem, okrašenim s premočenimi, težkimi resami iz rdeče volne. | EDNINA |
| imenovalnik | oglavje |
| rodilnik | oglavja |
| dajalnik | oglavju |
| tožilnik | oglavje |
| mestnik | pri oglavju |
| orodnik | z oglavjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | oglavji |
| rodilnik | oglavij |
| dajalnik | oglavjema |
| tožilnik | oglavji |
| mestnik | pri oglavjih |
| orodnik | z oglavjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | oglavja |
| rodilnik | oglavij |
| dajalnik | oglavjem |
| tožilnik | oglavja |
| mestnik | pri oglavjih |
| orodnik | z oglavji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | oglavje | oglavji | oglavja |
| rodilnik | oglavja | oglavij | oglavij |
| dajalnik | oglavju | oglavjema | oglavjem |
| tožilnik | oglavje | oglavji | oglavja |
| mestnik | pri oglavju | pri oglavjih | pri oglavjih |
| orodnik | z oglavjem | z oglavjema | z oglavji |
| EDNINA |
| imenovalnik | oglávje |
| rodilnik | oglávja |
| dajalnik | oglávju |
| tožilnik | oglávje |
| mestnik | pri oglávju |
| orodnik | z oglávjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | oglávji |
| rodilnik | oglávij |
| dajalnik | oglávjema |
| tožilnik | oglávji |
| mestnik | pri oglávjih |
| orodnik | z oglávjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | oglávja |
| rodilnik | oglávij |
| dajalnik | oglávjem |
| tožilnik | oglávja |
| mestnik | pri oglávjih |
| orodnik | z oglávji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | oglávje | oglávji | oglávja |
| rodilnik | oglávja | oglávij | oglávij |
| dajalnik | oglávju | oglávjema | oglávjem |
| tožilnik | oglávje | oglávji | oglávja |
| mestnik | pri oglávju | pri oglávjih | pri oglávjih |
| orodnik | z oglávjem | z oglávjema | z oglávji |
| EDNINA |
| imenovalnik | oglȃvje |
| rodilnik | oglȃvja |
| dajalnik | oglȃvju |
| tožilnik | oglȃvje |
| mestnik | pri oglȃvju |
| orodnik | z oglȃvjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | oglȃvji |
| rodilnik | oglȃvij |
| dajalnik | oglȃvjema |
| tožilnik | oglȃvji |
| mestnik | pri oglȃvjih |
| orodnik | z oglȃvjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | oglȃvja |
| rodilnik | oglȃvij |
| dajalnik | oglȃvjem |
| tožilnik | oglȃvja |
| mestnik | pri oglȃvjih |
| orodnik | z oglȃvji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | oglȃvje | oglȃvji | oglȃvja |
| rodilnik | oglȃvja | oglȃvij | oglȃvij |
| dajalnik | oglȃvju | oglȃvjema | oglȃvjem |
| tožilnik | oglȃvje | oglȃvji | oglȃvja |
| mestnik | pri oglȃvju | pri oglȃvjih | pri oglȃvjih |
| orodnik | z oglȃvjem | z oglȃvjema | z oglȃvji |
oglávje oglávja[ogláu̯je] samostalnik srednjega spola1. del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glavePokrit je bil z manjšim črnim klobukom z okroglim oglavjem. 2. ekspresivno naglavni okrasKadar Izido upodabljajo v človeški podobi, nosi znak prestola ali pa oglavje iz kravjih rogov in sončeve krogle. 3. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodiMed najdbami je tudi železna okrasna plošča, ki je nekdaj krasila jermenje konjskega oglavja. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost