1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negodujeSlužkinja je dvignila roke k ustom. »Ojoj! To je grozno! Vsi so zboleli.« »Ojoj!« je vzkliknila. »Kakšen pa si?« Ojoj, kako si se zredila! Saj sem te komaj prepoznala!
2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kajOjoj, škoda ker v prestopnem roku ni prišel noben napadalec. Ojoj ... oprosti, res mi je žal … nisem te videla. »Ojoj! Oprostite, prosim,« se je opravičila moškemu, ki ga je odrinila.
2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenegaPotem sem se, ojoj, odpravila k zobozdravniku. Ojoj, če se samo spomnim, kaj vse smo morali prestati!
3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kajOjoj, ključ sem pozabila. Ojoj, saj res! Joj, moram ga poklicati, da se zmeniva. Ojoj. Je mogoče, da sva že deset let poročena?
1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negodujeSlužkinja je dvignila roke k ustom. »Ojoj! To je grozno! Vsi so zboleli.«
2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kajOjoj, škoda ker v prestopnem roku ni prišel noben napadalec.
2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenegaPotem sem se, ojoj, odpravila k zobozdravniku.
3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kajOjoj, ključ sem pozabila.