1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobravaUčitelji so v tekmi proti staršem hitro povedli z dva proti nič. Opala, tegale pa nismo pričakovali! Opala, to je vendar velik prodor! Ko sem prišla domov in prijateljicam kazala njegove fotografije, so glasno vzklikale: »Opala!«
1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisliOpala! To me je, priznam, sprva močno pretreslo, toda ko sem podrobneje razmislil, se mi je zdelo, da so na svetu še mnogo hujše stvari. Opala, sem si rekel, tu so pa postali bolj prijazni. Seveda sem se motil. Opala, tole je bilo pa preveliko za podgano, se mi je motalo po možganih.
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napakoOpala, a ste padli? Opala, strela nebeška! V tej majhni, zasanjani deželici moraš pa že res paziti, komu kaj in o kom pripoveduješ. Opala, sedel sem na oddelek za kadilce, sem nemudoma ugotovil, zato sem mirno vstal in odnesel krožnik v prostor za voglom.
2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, doberOpala, tvoja roka je na mojem kolenu. Opala, opala, tako enostavno pa to spet ne gre.
2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči»Opala!« se mu je opravičila, ko je pohodila njegovo taco. Opala, vidim da sem nekaterim stopila na žulj.
3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavoHja, imeli smo pač smolo z vremenom. Opala, zbrišimo zadnjo misel, smolo smo namreč imeli z lokacijo. Na vrhu je nekaj fantov z lepimi bicikli. Opala, dve sta punci!
1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobravaUčitelji so v tekmi proti staršem hitro povedli z dva proti nič. Opala, tegale pa nismo pričakovali!
1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisliOpala! To me je, priznam, sprva močno pretreslo, toda ko sem podrobneje razmislil, se mi je zdelo, da so na svetu še mnogo hujše stvari.
2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napakoOpala, a ste padli?
2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, doberOpala, tvoja roka je na mojem kolenu.
2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči»Opala!« se mu je opravičila, ko je pohodila njegovo taco.
3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavoHja, imeli smo pač smolo z vremenom. Opala, zbrišimo zadnjo misel, smolo smo namreč imeli z lokacijo.
Dostopnost