Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
opraševálecopraševálca[opraševáləc opraševáu̯ca]tudi[opraševáləc opraševálca]samostalnik moškega spolaPomen
1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta►prid. beseda + sam. beseda
● pomembni opraševalci
Čebele so med najpomembnejšimi opraševalci, ne le sadnega drevja, ampak tudi travniških in mnogih drugih rastlin.Zanimivo področje je bil sklop alternativnih opraševalcev, pri katerih je bil poudarek na divjih čebelah in čmrljih.►glag. + sam. beseda v tožilniku
● privabljati opraševalce
Rumena socvetja rahlo dišijo in privabljajo zgodnje opraševalce.Večina sort češenj ni samooplodnih, kar pomeni, da potrebujejo opraševalca.Žuželke so opraševalci, brez katerih bi številne vrste rastlin ostale brez semen in plodov, vrtnarji pa brez pridelka.Zaradi različno zgrajenega preobraženega prašnika se v grudice zlepljeni pelod pri različnih vrstah prime na različne dele telesa opraševalcev.
1.1. kar tak prenos peloda povzročaSadili so različna drevesa, pri katerih je glavni opraševalec veter.
opraševálecopraševálca[opraševáləc opraševáu̯ca]tudi[opraševáləc opraševálca]samostalnik moškega spolaPomen
1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cvetaČebele so med najpomembnejšimi opraševalci, ne le sadnega drevja, ampak tudi travniških in mnogih drugih rastlin.
1.1. kar tak prenos peloda povzročaSadili so različna drevesa, pri katerih je glavni opraševalec veter.
Etimologija↑opraševati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost