1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu► prid. beseda + sam. beseda Z velikim, pisanim robcem si je otrl kapljice potu. Zvečer sem zabuhlih oči in smrkavega obraza ležala med rjuhami na kupu papirnatih robcev. Če solze ne odplavijo tujka, ga lahko odstranimo z namočenim koncem čistega robca. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Posmrkal je in začel iskati robec. Iz žepa je potegnil robec in mi obrisal solze. ► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku Z robcem je obrisal aktovko, ki si jo je podržal nad glavo, da bi se zaščitil pred poletno ploho. Kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos pokrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v smeti. Stari očaki so si včasih na robcu v žepu naredili vozel, da česa niso pozabili.
- ● bel, pisan, rdeč robec ● bombažen, papirnat, svilen robec ● čist, umazan robec ● velik robec ● žepni robec
- ● iskati robec ● izvleči, potegniti robec ● vzeti robec
- ● obrisati z robcem ● pokriti z robcem
2. starinsko ruta Pokrivala se je z bolj temnim pod brado zavezanim robcem. Fantje postavijo ob vsako stran ceste navpično dva droga, ki ju štiri metre nad cesto zvežejo s svilenimi naglavnimi robci.
1. iz zoologije ploščata riba ovalne ali romboidne oblike z očmi na levem boku; primerjaj lat. Scophthalmus maximus V globinah Črnega morja se podijo jesetri in veliki robci.
EDNINA | |
imenovalnik | robec |
rodilnik | robca |
dajalnik | robcu |
tožilnik | robec |
mestnik | pri robcu |
orodnik | z robcem |
DVOJINA | |
imenovalnik | robca |
rodilnik | robcev |
dajalnik | robcema |
tožilnik | robca |
mestnik | pri robcih |
orodnik | z robcema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | robci |
rodilnik | robcev |
dajalnik | robcem |
tožilnik | robce |
mestnik | pri robcih |
orodnik | z robci |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | robec | robca | robci |
rodilnik | robca | robcev | robcev |
dajalnik | robcu | robcema | robcem |
tožilnik | robec | robca | robce |
mestnik | pri robcu | pri robcih | pri robcih |
orodnik | z robcem | z robcema | z robci |
EDNINA | |
imenovalnik | róbec |
rodilnik | róbca |
dajalnik | róbcu |
tožilnik | róbec |
mestnik | pri róbcu |
orodnik | z róbcem |
DVOJINA | |
imenovalnik | róbca |
rodilnik | róbcev |
dajalnik | róbcema |
tožilnik | róbca |
mestnik | pri róbcih |
orodnik | z róbcema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | róbci |
rodilnik | róbcev |
dajalnik | róbcem |
tožilnik | róbce |
mestnik | pri róbcih |
orodnik | z róbci |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | róbec | róbca | róbci |
rodilnik | róbca | róbcev | róbcev |
dajalnik | róbcu | róbcema | róbcem |
tožilnik | róbec | róbca | róbce |
mestnik | pri róbcu | pri róbcih | pri róbcih |
orodnik | z róbcem | z róbcema | z róbci |
EDNINA | |
imenovalnik | rọ́bec |
rodilnik | rọ́bca |
dajalnik | rọ́bcu |
tožilnik | rọ́bec |
mestnik | pri rọ́bcu |
orodnik | z rọ́bcem |
DVOJINA | |
imenovalnik | rọ́bca |
rodilnik | rọ́bcev tudi rọ̑bcev |
dajalnik | rọ́bcema |
tožilnik | rọ́bca |
mestnik | pri rọ́bcih tudi pri rọ̑bcih |
orodnik | z rọ́bcema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | rọ́bci |
rodilnik | rọ́bcev tudi rọ̑bcev |
dajalnik | rọ́bcem |
tožilnik | rọ́bce |
mestnik | pri rọ́bcih tudi pri rọ̑bcih |
orodnik | z rọ́bci tudi z rọ̑bci |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | rọ́bec | rọ́bca | rọ́bci |
rodilnik | rọ́bca | rọ́bcev tudi rọ̑bcev | rọ́bcev tudi rọ̑bcev |
dajalnik | rọ́bcu | rọ́bcema | rọ́bcem |
tožilnik | rọ́bec | rọ́bca | rọ́bce |
mestnik | pri rọ́bcu | pri rọ́bcih tudi pri rọ̑bcih | pri rọ́bcih tudi pri rọ̑bcih |
orodnik | z rọ́bcem | z rọ́bcema | z rọ́bci tudi z rọ̑bci |
1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosuZ velikim, pisanim robcem si je otrl kapljice potu.
2. starinsko ruta Pokrivala se je z bolj temnim pod brado zavezanim robcem.
1. iz zoologije ploščata riba ovalne ali romboidne oblike z očmi na levem boku; primerjaj lat. Scophthalmus maximus