iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kajKadar se po predmetu vprašamo »koga ali kaj«, uporabimo tožilnik. Predlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik ali orodnik.
| EDNINA | |
| imenovalnik | tožilnik |
| rodilnik | tožilnika |
| dajalnik | tožilniku |
| tožilnik | tožilnik |
| mestnik | pri tožilniku |
| orodnik | s tožilnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | tožilnika |
| rodilnik | tožilnikov |
| dajalnik | tožilnikoma |
| tožilnik | tožilnika |
| mestnik | pri tožilnikih |
| orodnik | s tožilnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožilniki |
| rodilnik | tožilnikov |
| dajalnik | tožilnikom |
| tožilnik | tožilnike |
| mestnik | pri tožilnikih |
| orodnik | s tožilniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožilnik | tožilnika | tožilniki |
| rodilnik | tožilnika | tožilnikov | tožilnikov |
| dajalnik | tožilniku | tožilnikoma | tožilnikom |
| tožilnik | tožilnik | tožilnika | tožilnike |
| mestnik | pri tožilniku | pri tožilnikih | pri tožilnikih |
| orodnik | s tožilnikom | s tožilnikoma | s tožilniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | tožílnik |
| rodilnik | tožílnika |
| dajalnik | tožílniku |
| tožilnik | tožílnik |
| mestnik | pri tožílniku |
| orodnik | s tožílnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | tožílnika |
| rodilnik | tožílnikov |
| dajalnik | tožílnikoma |
| tožilnik | tožílnika |
| mestnik | pri tožílnikih |
| orodnik | s tožílnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožílniki |
| rodilnik | tožílnikov |
| dajalnik | tožílnikom |
| tožilnik | tožílnike |
| mestnik | pri tožílnikih |
| orodnik | s tožílniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožílnik | tožílnika | tožílniki |
| rodilnik | tožílnika | tožílnikov | tožílnikov |
| dajalnik | tožílniku | tožílnikoma | tožílnikom |
| tožilnik | tožílnik | tožílnika | tožílnike |
| mestnik | pri tožílniku | pri tožílnikih | pri tožílnikih |
| orodnik | s tožílnikom | s tožílnikoma | s tožílniki |
| EDNINA | |
| imenovalnik | tožȋlnik |
| rodilnik | tožȋlnika |
| dajalnik | tožȋlniku |
| tožilnik | tožȋlnik |
| mestnik | pri tožȋlniku |
| orodnik | s tožȋlnikom |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | tožȋlnika |
| rodilnik | tožȋlnikov |
| dajalnik | tožȋlnikoma |
| tožilnik | tožȋlnika |
| mestnik | pri tožȋlnikih |
| orodnik | s tožȋlnikoma |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožȋlniki |
| rodilnik | tožȋlnikov |
| dajalnik | tožȋlnikom |
| tožilnik | tožȋlnike |
| mestnik | pri tožȋlnikih |
| orodnik | s tožȋlniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | tožȋlnik | tožȋlnika | tožȋlniki |
| rodilnik | tožȋlnika | tožȋlnikov | tožȋlnikov |
| dajalnik | tožȋlniku | tožȋlnikoma | tožȋlnikom |
| tožilnik | tožȋlnik | tožȋlnika | tožȋlnike |
| mestnik | pri tožȋlniku | pri tožȋlnikih | pri tožȋlnikih |
| orodnik | s tožȋlnikom | s tožȋlnikoma | s tožȋlniki |
iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kajKadar se po predmetu vprašamo »koga ali kaj«, uporabimo tožilnik.
Dostopnost