1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težkoUf, kaj ti pomaga, če rešiš eno človeško življenje, a potem izdaš domovino. Uf, v ponedeljek poteče registracija avtomobila. Uff, mislil sem, da bo vse skupaj bolj preprosto.
1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnemJe laž lahko moralna? Uf, naj vsak zase razmisli, kako pogosto laže, zakaj, s kakšnim namenom in komu. »In v katero smer gre dežela?« – »Uf, to je zelo težko reči, v kateri smeri gre po lastnem izboru in koliko nam prostostne stopnje diktirajo od zunaj.« »Kdo je največja slovenska osebnost vseh časov?« – »Uff, ne vem. Težko bi zdaj koga izpostavil.«
2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetostiZadnjič sva z možem precej časa hodila po trgovini in je na koncu rekel: »Uf, sem se utrudil.« Uf, olajšanje, pismo se ni izgubilo, lepo je pristalo v mapi s prejeto pošto. Ufff, kako si oddahneš!
3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivegaPri petinpetdesetih letih izžareva neverjetno energijo, šarm, vitalnost in lepoto. Vsako žensko zanima čarobna formula, kako to doseči. Uf, postopek zahteva veliko časa in neverjetno disciplino. »Kopam se kar pri nas doma, v Sori.« – »Uf, pa ni premrzla?« Imajo čudovite slapove. Uff, kakšna pokrajina!
4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnostBesede nikoli ne zastarijo. Uf, kot vojni zločini, ne. Uf, tega obiska pa ne bom pozabila vse življenje. Nor avto. Uff, kako bi ga z užitkom en krog odpeljal.
1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težkoUf, kaj ti pomaga, če rešiš eno človeško življenje, a potem izdaš domovino.
1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnemJe laž lahko moralna? Uf, naj vsak zase razmisli, kako pogosto laže, zakaj, s kakšnim namenom in komu.
2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetostiZadnjič sva z možem precej časa hodila po trgovini in je na koncu rekel: »Uf, sem se utrudil.«
3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivegaPri petinpetdesetih letih izžareva neverjetno energijo, šarm, vitalnost in lepoto. Vsako žensko zanima čarobna formula, kako to doseči. Uf, postopek zahteva veliko časa in neverjetno disciplino.
4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnostBesede nikoli ne zastarijo. Uf, kot vojni zločini, ne.
Dostopnost