1. v krščanskih besedilih uporablja se na koncu molitve, pridige ali kot odgovor na del obrednega besedilaPrav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me, amen. In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen. Naj vas blagoslovi vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh! – Amen!
1.1. uporablja se, ko duhovnik odzdravi komu, ki pozdravi s krščanskim pozdravom»Hvaljen Jezus!« je pozdravila. »Amen,« je glasno odgovoril župnik. Hvaljen bodi Jezus Kristus. – Na vekov veke, amen.
2. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjoTako je bilo, tako je in tako vedno bo – amen! Reprezentanca je svetinja in mora imeti vedno prednost pred klubom! Pika! Konec! Amen!
2.1. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja dokončnost vsebine predhodne izjaveNe samo, da je vlak že odpeljal, postaje, na kateri ste čakali na ta vlak, ni več. Je šla! Amen! »Nič ne skrbite zame,« je rekel in ugasnil telefon. Nedosegljiv. Amen.
2.2. kot členek, ponovljeno, ekspresivno uporablja se, ko govorec s kom soglaša, kaj odobravaPrav imaš! Amen! Amen! Amen! se na dekletov govor odzivajo poslušalci. Mislim, da smo se dobro izvlekli. Hvala ekipi, amen, amen, amen.
3. kot samostalnik zadnja beseda v krščanski molitvi, krščanskem obreduVsi so zamrmrali za njim zadnji amen. Skoraj dve uri je trajalo, preden je pod visokimi rebrastimi oboki zamrl zadnji amen angelske maše. Rekviem se konča z amenom.
4. kot samostalnik, ekspresivno konec, zaključek Zvenelo je kot fanfare, kot veliki amen vsemu povedanemu.
popolnoma, do najvišje možne mereFilm je bil butast do amena! Študenti so obravnavani kot drugorazredna delovna sila, ki se jo lahko izkorišča do amena.
takó, da ne vzbuja dvomov, pomislekovKapitalizem bo propadel. To je sigurno kot amen v cerkvi.
uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjoPredsednik bi moral hitro in odločno skleniti pogajanja. Amen pod kamen. »Lahko noč, to je vse – pa amen pod kamen!« pravi lastnica in zapre vrata.
- Pa amen.
1. v krščanskih besedilih uporablja se na koncu molitve, pridige ali kot odgovor na del obrednega besedilaPrav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me, amen.
1.1. uporablja se, ko duhovnik odzdravi komu, ki pozdravi s krščanskim pozdravom»Hvaljen Jezus!« je pozdravila. »Amen,« je glasno odgovoril župnik.
2. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjoTako je bilo, tako je in tako vedno bo – amen!
2.1. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja dokončnost vsebine predhodne izjaveNe samo, da je vlak že odpeljal, postaje, na kateri ste čakali na ta vlak, ni več. Je šla! Amen!
2.2. kot členek, ponovljeno, ekspresivno uporablja se, ko govorec s kom soglaša, kaj odobravaPrav imaš! Amen! Amen! Amen! se na dekletov govor odzivajo poslušalci.
3. kot samostalnik zadnja beseda v krščanski molitvi, krščanskem obreduVsi so zamrmrali za njim zadnji amen.
4. kot samostalnik, ekspresivno konec, zaključek Zvenelo je kot fanfare, kot veliki amen vsemu povedanemu.
popolnoma, do najvišje možne mere
takó, da ne vzbuja dvomov, pomislekov
uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjo
- Pa amen.
Dostopnost