1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen in da vzroka za to ne more odpravitiE, kaj! Kakršen oče, takšen sin! »E, z otroki so križi!« je vzdihnila. »Zlasti, če imajo potuho!« E, ljubezen je zmeraj enaka komedija.
2. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo vprašanje, zanika smiselnost vprašanja»Kaj sem vam pa zdaj dolžan, oče?« vpraša. »E, kaj boš dolžan!« Vprašal me je, kako mi je všeč mesto. Dvignil sem obrvi in odgovoril kratko, kakor bi prelomil suho vejo: »E!« »Kaj naj doma ležim, medtem ko je Polonica v največji nevarnosti?« – »E, nič posebnega se ji ne more zgoditi.«
2.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčev odnos do česa»Študent in nova učiteljica!« – »E, saj nisi pet let star! Ali ne veš, kaj je ljubezen!« »E, kako si nepotrpežljiv,« se je jezil.
2.2. izraža, da ima govorec odklonilen odnos do govorjenja o čemE, bežite no stric, to pa že ne more biti res! E, tega vam pa ne morem povedati.
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec okleva, se obotavlja spregovoritiŽelimo delovati usklajeno z vami, če me, e, khm, razumete … »No, eee ... prav,« je oklevajoče privolila.
4. s ponovljeno črko e uporablja se, ko govorec ukaže konju, naj se ustaviStric se je, oprt na grablje, postavil pred konje in oblastno velel: »Eee!« »Ehaaa, eee,« mu je za hrbtom ustavil voz.
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoE, če bi me ti poznal, ko sem bil mlad! E, ljubček, poznam svet! E, nalijte mu bordojca, da mu razgiba kri.
5.1. kot členek, tudi s ponovljeno črko e uporablja se, ko govorec poudarja zanikanje»Kupi mi cigarete!« je rekla ona. »E,« je zategnil. »To ne gre.« Socialni partnerji predlagajo, naj država odpravi davek na izplačane plače. Eee, to pa ne, je dejal finančni minister.
6. kot členek, z večkrat ponovljeno črko e, ekspresivno izraža stopnjevanje povedanega z drugo, ustreznejšo izjavoTa oblika zabavljaštva, ki jo že nekaj let poskušamo posvojiti, nam v glavnem povzroča preglavice, eee, sramoto. Enostavno kot pasulj ... Eee, hamburger!
1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen in da vzroka za to ne more odpravitiE, kaj! Kakršen oče, takšen sin!
2. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo vprašanje, zanika smiselnost vprašanja»Kaj sem vam pa zdaj dolžan, oče?« vpraša. »E, kaj boš dolžan!«
2.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčev odnos do česa»Študent in nova učiteljica!« – »E, saj nisi pet let star! Ali ne veš, kaj je ljubezen!«
2.2. izraža, da ima govorec odklonilen odnos do govorjenja o čemE, bežite no stric, to pa že ne more biti res!
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec okleva, se obotavlja spregovoritiŽelimo delovati usklajeno z vami, če me, e, khm, razumete …
4. s ponovljeno črko e uporablja se, ko govorec ukaže konju, naj se ustaviStric se je, oprt na grablje, postavil pred konje in oblastno velel: »Eee!«
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoE, če bi me ti poznal, ko sem bil mlad!
5.1. kot členek, tudi s ponovljeno črko e uporablja se, ko govorec poudarja zanikanje»Kupi mi cigarete!« je rekla ona. »E,« je zategnil. »To ne gre.«
6. kot členek, z večkrat ponovljeno črko e, ekspresivno izraža stopnjevanje povedanega z drugo, ustreznejšo izjavoTa oblika zabavljaštva, ki jo že nekaj let poskušamo posvojiti, nam v glavnem povzroča preglavice, eee, sramoto.