1. tudi s ponovljeno črko o izraža, da je govorec presenečen, veselO, glej ga! Tudi ti si tukaj! O, poglejte, nov pav je na vrtu. Ooo, dobila sva goste!
1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko o izraža, da je govorec prijetno začuden, navdušen, kaj občudujeO, kako lepi paradižniki! In kako čudovito cvetijo! »O,« sem se začudil. Ooo, koliko lepih slik!
1.2. izraža, da govorec občuti nostalgijoO, to je bilo srečno leto, ki sem ga živela z njim. Po dve uri daleč smo hodili in potolčeni smo prihajali domov. O, kje so tisti časi!
2. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po tem, kar je vsebina naslednjega stavkaO, če bi imel še enkrat dvajset let in zdajšnjo pamet! O, ko bi vsaj za en dan lahko postala delfin! O, da bi vsaj nikogar ne bilo, ki bi prišel po stopnicah navzdol!
2.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, ker se vsebina naslednjega stavka ni uresničilaO, da jaz nisem prej vedel, da si ti v Gorici!
3. kot členek, starinsko uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovoriO godci, ljubi godci, zaigrajte! Dolgočasne so tvoje pridige, o gospod! Rotim te, o mladenič, ne vali mi na glavo nove krivde, če besnega napraviš me; o pojdi!
4. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoO, veliko sem izkusil, veliko. Oo! Mi vsi, mi vsi, mi smo te imeli radi! Fotografirajo me in se potem čudijo: Ooo, pridobila je nekaj kilogramov.
4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikanjeNa koš metati pa zna, o ja. Pa se nista sprla? O ne! O ne, ni samo ona bolna; vsi so bolni.
4.2. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja nasprotno izjavoLe kaj ima ona, česar jaz nimam? O, ima! Veliko več. Pa saj to ne more biti res, kakšno naključje! – O, pa je res. »Oče, takole je: jaz nisem slab delavec, kaj?« »O, dober, dober; jaz te že poznam.«
1. tudi s ponovljeno črko o izraža, da je govorec presenečen, veselO, glej ga! Tudi ti si tukaj!
1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko o izraža, da je govorec prijetno začuden, navdušen, kaj občudujeO, kako lepi paradižniki! In kako čudovito cvetijo!
1.2. izraža, da govorec občuti nostalgijoO, to je bilo srečno leto, ki sem ga živela z njim.
2. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po tem, kar je vsebina naslednjega stavkaO, če bi imel še enkrat dvajset let in zdajšnjo pamet!
2.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, ker se vsebina naslednjega stavka ni uresničilaO, da jaz nisem prej vedel, da si ti v Gorici!
3. kot členek, starinsko uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovoriO godci, ljubi godci, zaigrajte!
4. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavoO, veliko sem izkusil, veliko.
4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikanjeNa koš metati pa zna, o ja.
4.2. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja nasprotno izjavoLe kaj ima ona, česar jaz nimam? O, ima! Veliko več.
Dostopnost