samostalnik ženskega spolaputka tutka
navadno slabšalno kdor je neumen, naiven, omejen ali se mu to pripisujeAmpak prav tak mi je bil všeč. Ni bil putka tutka, ker je bil močan in se je s fanti stepel, če mu je kdo preveč stopil na žulj. Deklice, ki ga zasledujejo in neprestano opazujejo, so zanj kure, kokoške, putke tutke, mule, male prevarantke, ki jih mora naučiti kozjih molitvic. | EDNINA |
| imenovalnik | tutka |
| rodilnik | tutke |
| dajalnik | tutki |
| tožilnik | tutko |
| mestnik | pri tutki |
| orodnik | s tutko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | tutki |
| rodilnik | tutk |
| dajalnik | tutkama |
| tožilnik | tutki |
| mestnik | pri tutkah |
| orodnik | s tutkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | tutke |
| rodilnik | tutk |
| dajalnik | tutkam |
| tožilnik | tutke |
| mestnik | pri tutkah |
| orodnik | s tutkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | tutka | tutki | tutke |
| rodilnik | tutke | tutk | tutk |
| dajalnik | tutki | tutkama | tutkam |
| tožilnik | tutko | tutki | tutke |
| mestnik | pri tutki | pri tutkah | pri tutkah |
| orodnik | s tutko | s tutkama | s tutkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | tútka |
| rodilnik | tútke |
| dajalnik | tútki |
| tožilnik | tútko |
| mestnik | pri tútki |
| orodnik | s tútko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | tútki |
| rodilnik | tútk |
| dajalnik | tútkama |
| tožilnik | tútki |
| mestnik | pri tútkah |
| orodnik | s tútkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | tútke |
| rodilnik | tútk |
| dajalnik | tútkam |
| tožilnik | tútke |
| mestnik | pri tútkah |
| orodnik | s tútkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | tútka | tútki | tútke |
| rodilnik | tútke | tútk | tútk |
| dajalnik | tútki | tútkama | tútkam |
| tožilnik | tútko | tútki | tútke |
| mestnik | pri tútki | pri tútkah | pri tútkah |
| orodnik | s tútko | s tútkama | s tútkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | tȗtka |
| rodilnik | tȗtke |
| dajalnik | tȗtki |
| tožilnik | tȗtko |
| mestnik | pri tȗtki |
| orodnik | s tȗtko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | tȗtki |
| rodilnik | tȗtk |
| dajalnik | tȗtkama |
| tožilnik | tȗtki |
| mestnik | pri tȗtkah |
| orodnik | s tȗtkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | tȗtke |
| rodilnik | tȗtk |
| dajalnik | tȗtkam |
| tožilnik | tȗtke |
| mestnik | pri tȗtkah |
| orodnik | s tȗtkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | tȗtka | tȗtki | tȗtke |
| rodilnik | tȗtke | tȗtk | tȗtk |
| dajalnik | tȗtki | tȗtkama | tȗtkam |
| tožilnik | tȗtko | tȗtki | tȗtke |
| mestnik | pri tȗtki | pri tȗtkah | pri tȗtkah |
| orodnik | s tȗtko | s tȗtkama | s tȗtkami |
samostalnik ženskega spolaputka tutka
navadno slabšalno kdor je neumen, naiven, omejen ali se mu to pripisujeAmpak prav tak mi je bil všeč. Ni bil putka tutka, ker je bil močan in se je s fanti stepel, če mu je kdo preveč stopil na žulj. nar. tutka ‛bojazljiv, redkobeseden človek’ iz tutati ‛kujati se, mrgoditi se, šobiti se’ eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost