samostalnik moškega spolaločilo, ki se uporablja pri vezanju delov besed
znak: -► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku Če je beseda tvorjena iz dveh ali več polnopomenskih besed, ki sta v enakovrednem razmerju, jo pišemo z vezajem: »slovensko-irski«. Če je prva sestavina besede števka ali samostojna črka, jo z drugim delom povežemo z vezajem, npr. »5-odstotni«. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Učenec prebere strokovno besedilo, nato uporabi vezaj v zloženkah s prvo črkovno ali številčno sestavino, npr. »C-vitamin«. Vezaj je ločilo, ki ga zapišemo s krajšo črtico kot pomišljaj. Razen manjših napak, kot je na primer uporaba stičnega vezaja namesto pomišljaja, je prevod ustrezen in pregleden. EDNINA |
imenovalnik | vezaj |
rodilnik | vezaja |
dajalnik | vezaju |
tožilnik | vezaj |
mestnik | pri vezaju |
orodnik | z vezajem |
DVOJINA |
imenovalnik | vezaja |
rodilnik | vezajev |
dajalnik | vezajema |
tožilnik | vezaja |
mestnik | pri vezajih |
orodnik | z vezajema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vezaji |
rodilnik | vezajev |
dajalnik | vezajem |
tožilnik | vezaje |
mestnik | pri vezajih |
orodnik | z vezaji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vezaj | vezaja | vezaji |
rodilnik | vezaja | vezajev | vezajev |
dajalnik | vezaju | vezajema | vezajem |
tožilnik | vezaj | vezaja | vezaje |
mestnik | pri vezaju | pri vezajih | pri vezajih |
orodnik | z vezajem | z vezajema | z vezaji |
EDNINA |
imenovalnik | vezáj |
rodilnik | vezája |
dajalnik | vezáju |
tožilnik | vezáj |
mestnik | pri vezáju |
orodnik | z vezájem |
DVOJINA |
imenovalnik | vezája |
rodilnik | vezájev |
dajalnik | vezájema |
tožilnik | vezája |
mestnik | pri vezájih |
orodnik | z vezájema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vezáji |
rodilnik | vezájev |
dajalnik | vezájem |
tožilnik | vezáje |
mestnik | pri vezájih |
orodnik | z vezáji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vezáj | vezája | vezáji |
rodilnik | vezája | vezájev | vezájev |
dajalnik | vezáju | vezájema | vezájem |
tožilnik | vezáj | vezája | vezáje |
mestnik | pri vezáju | pri vezájih | pri vezájih |
orodnik | z vezájem | z vezájema | z vezáji |
EDNINA |
imenovalnik | vezȃj |
rodilnik | vezȃja |
dajalnik | vezȃju |
tožilnik | vezȃj |
mestnik | pri vezȃju |
orodnik | z vezȃjem |
DVOJINA |
imenovalnik | vezȃja |
rodilnik | vezȃjev |
dajalnik | vezȃjema |
tožilnik | vezȃja |
mestnik | pri vezȃjih |
orodnik | z vezȃjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vezȃji |
rodilnik | vezȃjev |
dajalnik | vezȃjem |
tožilnik | vezȃje |
mestnik | pri vezȃjih |
orodnik | z vezȃji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vezȃj | vezȃja | vezȃji |
rodilnik | vezȃja | vezȃjev | vezȃjev |
dajalnik | vezȃju | vezȃjema | vezȃjem |
tožilnik | vezȃj | vezȃja | vezȃje |
mestnik | pri vezȃju | pri vezȃjih | pri vezȃjih |
orodnik | z vezȃjem | z vezȃjema | z vezȃji |
samostalnik moškega spolaločilo, ki se uporablja pri vezanju delov besed
znak: -Če je beseda tvorjena iz dveh ali več polnopomenskih besed, ki sta v enakovrednem razmerju, jo pišemo z vezajem: »slovensko-irski«. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.