zvitorépka zvitorépke[zvitorépka] samostalnik ženskega spola1. ekspresivno lisica ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Ko je videla lisico, je zagnala vik in krik, zvitorepka pa je zbežala. Rjavi zajec lahko teče kar za polovico hitreje od lisice, toda ko opazi, da se mu zvitorepka približuje, se postavi na zadnji nogi in jo tako opozarja na svojo prisotnost. ► prid. beseda + sam. beseda Nepovabljena zvitorepka je izginila v zasneženih hostah v okolici. Kuža se je okužil s steklino, najbrž v spopadu s steklo zvitorepko, ki se je približala domačiji. 2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v pridPrav nič vam ne zavidam, da se morate bosti z malo zvitorepko ognjenih las. V trenutku, ko mislite, da veste o prefrigani zvitorepki vse, takrat ne veste nič! Dekle se je pustilo okrasti zvitorepki, ki ji je brala z dlani. | EDNINA |
| imenovalnik | zvitorepka |
| rodilnik | zvitorepke |
| dajalnik | zvitorepki |
| tožilnik | zvitorepko |
| mestnik | pri zvitorepki |
| orodnik | z zvitorepko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zvitorepki |
| rodilnik | zvitorepk |
| dajalnik | zvitorepkama |
| tožilnik | zvitorepki |
| mestnik | pri zvitorepkah |
| orodnik | z zvitorepkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorepke |
| rodilnik | zvitorepk |
| dajalnik | zvitorepkam |
| tožilnik | zvitorepke |
| mestnik | pri zvitorepkah |
| orodnik | z zvitorepkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorepka | zvitorepki | zvitorepke |
| rodilnik | zvitorepke | zvitorepk | zvitorepk |
| dajalnik | zvitorepki | zvitorepkama | zvitorepkam |
| tožilnik | zvitorepko | zvitorepki | zvitorepke |
| mestnik | pri zvitorepki | pri zvitorepkah | pri zvitorepkah |
| orodnik | z zvitorepko | z zvitorepkama | z zvitorepkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | zvitorépka |
| rodilnik | zvitorépke |
| dajalnik | zvitorépki |
| tožilnik | zvitorépko |
| mestnik | pri zvitorépki |
| orodnik | z zvitorépko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zvitorépki |
| rodilnik | zvitorépk |
| dajalnik | zvitorépkama |
| tožilnik | zvitorépki |
| mestnik | pri zvitorépkah |
| orodnik | z zvitorépkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorépke |
| rodilnik | zvitorépk |
| dajalnik | zvitorépkam |
| tožilnik | zvitorépke |
| mestnik | pri zvitorépkah |
| orodnik | z zvitorépkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorépka | zvitorépki | zvitorépke |
| rodilnik | zvitorépke | zvitorépk | zvitorépk |
| dajalnik | zvitorépki | zvitorépkama | zvitorépkam |
| tožilnik | zvitorépko | zvitorépki | zvitorépke |
| mestnik | pri zvitorépki | pri zvitorépkah | pri zvitorépkah |
| orodnik | z zvitorépko | z zvitorépkama | z zvitorépkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | zvitorẹ̑pka |
| rodilnik | zvitorẹ̑pke |
| dajalnik | zvitorẹ̑pki |
| tožilnik | zvitorẹ̑pko |
| mestnik | pri zvitorẹ̑pki |
| orodnik | z zvitorẹ̑pko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zvitorẹ̑pki |
| rodilnik | zvitorẹ̑pk |
| dajalnik | zvitorẹ̑pkama |
| tožilnik | zvitorẹ̑pki |
| mestnik | pri zvitorẹ̑pkah |
| orodnik | z zvitorẹ̑pkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorẹ̑pke |
| rodilnik | zvitorẹ̑pk |
| dajalnik | zvitorẹ̑pkam |
| tožilnik | zvitorẹ̑pke |
| mestnik | pri zvitorẹ̑pkah |
| orodnik | z zvitorẹ̑pkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zvitorẹ̑pka | zvitorẹ̑pki | zvitorẹ̑pke |
| rodilnik | zvitorẹ̑pke | zvitorẹ̑pk | zvitorẹ̑pk |
| dajalnik | zvitorẹ̑pki | zvitorẹ̑pkama | zvitorẹ̑pkam |
| tožilnik | zvitorẹ̑pko | zvitorẹ̑pki | zvitorẹ̑pke |
| mestnik | pri zvitorẹ̑pki | pri zvitorẹ̑pkah | pri zvitorẹ̑pkah |
| orodnik | z zvitorẹ̑pko | z zvitorẹ̑pkama | z zvitorẹ̑pkami |
zvitorépka zvitorépke[zvitorépka] samostalnik ženskega spola1. ekspresivno lisica Ko je videla lisico, je zagnala vik in krik, zvitorepka pa je zbežala. 2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v pridPrav nič vam ne zavidam, da se morate bosti z malo zvitorepko ognjenih las. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 29. 11. 2024.
Dostopnost