Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
fercerati -am
dovršni glagol
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: fer'ce:rati -am
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
VIRI: TT 1557, DJ 1575, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603

Slovarski sklop

Crajnſki. Ferzerati Slovenſki, Besjazhki. potroſhiti DB 1584, III,CcIVa
Conſumo. German. verthun/ verzehren/ verbrauchen. Sclav. zerati, ſadjati, ſanuzati. Carint. ferzerati. Carniol. ſazerati MTh 1603, I,337

Pomen

1. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabiti, potrošiti
Na drugi dan pag, [usmiljeni Samarijan] nega [ranjenca] porozhi timu Oshteriu inu oblubi vſe, kar kuli fercera, ſan [= zanj] plazhati TT 1557, q1b
Ta perva Hiſtorja od te vboge Shenize, katera je eno farlih, teſhko bolesan imejla .. Ona je vſe ſvoje blagu mej temi Arzati potratila inu ferzerala TPo 1595, II,292
/ Vy proſsite, inu niſhtèr neprejmete, satu, ker vy hudu proſsite, slaſti h'temu, de je vy s'vaſhimi teleſnimi luſhti *sadejete <*sapravite ali ferzerate> DB 1584, III,134b
Takou ſhegen, ſe ima s'fliſsom ſhparati, inu nikar miſliti, de bi ſe imejlu satu stejm vezh verzerati inu gori puſtiti yti, Ne, Boshji Shegen ima vſelej vzhaſti dershan, inu na eno prihodno potrejbo ſhparan biti TPo 1595, I,180
Frazeologija
– – Ta gmain perpuvid je mej naſhimi purgary inu kmetizhi: Haj Ieſt mam tudi ſhe dva Vinarja ferzerati. Snajo inu vmejo taku na denarje inu blagu, na slate inu Tolerje ſhugati, inu truzati <Vus Svejt je offerten sblagum> TPo 1595, III,131 imam nekaj premoženja, nisem revež
2. kdo; kaj spraviti iz ust v požiralnik, želodec; SODOBNA USTREZNICA: požreti, pogoltniti
preneseno Krish inu terpleinje je enu takovu seliſzhe, kateru malu ludy mogo ferzerati ali ſdvezhiti, htimu ſliſhio mozhni shelodzi TPo 1595, II,43
3. v trpniku, kdo; skozi kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničiti, izničiti
Tehiſtih ſlushba, koku ony kojlejo inu offrujo, niſhter drusiga nepomeni, kakòr Evangeli predigovati, ſkusi kateri ſe ta Stari zhlovik, tu je, ty grehi, kir ſhe do ſmerti notri v'nas tizhé, mory, inu Bogu offra, inu ſkusi ogin te lubesni v'ſvetim Duhu ſeshge inu ferzera DB 1584, I,)(5a
3.1 kaj; kogatož. narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju
Kateri ſe veſsele kadar brumnim hudu gre, ti bodo vshtrikih vlouleni, ſerzhna shaloſt ie bode ferzerala preiden vmerio DJ 1575, 115-116
/ nedov. Kateri ſvojo hiſho reshali, ta bo dvejter k'Erbſzhini imèl, inu en Norz mora tiga Modriga hlapaz biti <dMyr vshitek daje, Nemyr pak ferzera> DB 1584, I,320b

Oblike in zapis

OBLIKE: nedol.: fercerati; sed. ed. 3. os.: fercera; del. na -l ž. ed.: fercerala
ZAČETNICA: mala

Etimologija

iz nem., prim. verzehren

Povezano geslo

PRIMERJAJ: ferceran
Avtorstvo: A. J.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 11. 2024.