ardigata

ESSJ ∅

Gradivo

ȁrdigȃta interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardigata, pijača bi se prilegla! (dial. – SSKJ). Po Gradivu SSKJ sta kletvico pisno uporabila pisatelj Ferdo Kozak (1894–1957), rojen v Ljubljani, in klasični filolog ter prevajalec Anton Sovre (1885–1963), rojen v Šavni Peči (v občini Hrastnik). K temu sin ardegata, ki je bil del besednega zaklada Lovra Kuharja (1893–1950), rojenega v Podgori pri Ravnah na Koroškem, in sin hardigata, ki je bil del besednega zaklada pisatelja Smiljana Samca (1912–1995), rojenega v Trstu, prim. Hardigata - sakramiš! S tabo je res velik križ: (Gradivo SSKJ), sredi 60. let prejšnjega stoletja pa jo najdemo tudi v humorističnem časopisu Pavliha, prim. "Hardigata, kakšne debele svinje imate na Pobrežju!" sem pohvalil tamkajšnje svinjerejce, oni so se mi pa smejali: (Gradivo SSKJ). Varianto ordigata je uporabljal pisatelj Matevž Hace (1910–1979), rojen v Podcerkvi v občini Loški potok, prim. Lepše je, da naša dva pri vojakih lenarita, kakor pa da bi se kje po nepotrebnem vojskovala, ordigata. (Gradivo SSKJ).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. *ardigata, *ardegata, *hardigata, *ordigata interj, vse v funkciji blažjih kletvic.

bav. avstr. *ardigátta, ardegátta, hardigátta, *ǫrdigátta, vzklikov začudenja in blažjih kletvic.
Poleg bav. avstr. ardegátta in hardigátta, ki ju kot predlogi izposoje za sln. knjiž. ardigata po WBÖ: I:321 navaja Reichmayr 2003: 186, obstajajo tudi sinonimne variante ardagatta, hartegatte, hardigatti, hardegāta (WBÖ l.c.), ki so bile iz izhodiščnega bav. avstr. *erdegatta *‘preklet’ kot madžarske izposojenke preoblikovane pod vplivom n. vzklika Herrgott! ‘O, moj bog!’ itd. (WBÖ l.c.), dial. hargot ‘isto’ (Schatz 1955: 290) in drugih dejavnikov, kot so bav. avstr. pari tipa gärtner/gartner, labializirane variante tipa gǫrtner, hipokoristik hardegg ‘preklet’ idr. (Furlan, JZ 24/1, 2018, 132ss.).

Etimološka razlaga

Izvorno madž. *erdegadta (⇨ hrv. kajk. erdegata interj ‘kletvica za izražanje nerazpoloženja, jeze, neprijetnega presenečenja’ – RHKKJ), po labializaciji sodobno madž. ördögadta (z ördög ‘hudič’), je ptc pret v pomenu *‘od hudiča dan’, tj. ‘preklet’ (Reichmayr l.c.; Furlan l.c.).

Diahrona besedna družina