ardičina

ESSJ ∅

Gradivo

ȁrdičȋna interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardičina! je vzkliknil (gor. – SSKJ), v enaki funkciji tudi ardečina; prvo varianto je uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871–1962), rojen v Doslovčah, prim. ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, drugo pa prevajalec Janko Moder (1914–2006), rojen v Dolu pri Ljubljani, prim. Viš ga, še eden. Ardečina! (Gradivo SSKJ).
Kletvici sta domači tvorjenki s sufiksom -ina v večalno-slabšalni funkciji (tip dekl-ina ← dekle) iz nepotrjenih sln. kletvic *ardik in *ardek, ki sta prvotno pomenili *‘preklet’.

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. *ardik in *ardek interj *‘preklet’.

bav. avstr. *ardigg in *ardegg *‘preklet’.

Etimološka razlaga

Ker v bav. avstr. obstaja medmet/kletvica hardegg ‘preklet’ (WBÖ: I:321), kar je lahko hipokoristik iz vzklika začudenja in blažje kletvice hardegāta (WBÖ: I:321), in ker v bav. avstr. obstajajo tudi sinonimne variante z vokalnim in konzonantnim vzglasjem tipa ardegátta, hardigátta, je možno, da sta bav. avstr. *ardigg in *ardegg *‘preklet’, na katera kaže sln. gradivo, hipokoristika iz sicer neevidentiranega vzklika *ardigata, ki ga posredno potrjuje sln. ardigata (► ardigata), in potrjenega bav. avstr. ardegátta poleg hardegāta (Furlan, JZ 24/1, 2018, 135).
Ni verjetno, da bi bila sln. alternacija -i- : -e- v razmerju ardičina : ardečina posledica slovenske vokalne redukcije.

Povezave

ardigata

[Metka Furlan]