Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Gradivoȁrdičȋnainterj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardičina! je vzkliknil (gor. – SSKJ), v enaki funkciji tudi ardečina; prvo varianto je uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871–1962), rojen v Doslovčah, prim. ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, drugo pa prevajalec Janko Moder (1914–2006), rojen v Dolu pri Ljubljani, prim. Viš ga, še eden. Ardečina! (Gradivo SSKJ). Kletvici sta domači tvorjenki s sufiksom -ina v večalno-slabšalni funkciji (tip dekl-ina←dekle) iz nepotrjenih sln. kletvic *ardik in *ardek, ki sta prvotno pomenili *‘preklet’.Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.*ardik in *ardekinterj*‘preklet’.bav. avstr.*ardigg in *ardegg*‘preklet’.Etimološka razlagaKer v bav. avstr. obstaja medmet/kletvica hardegg ‘preklet’ (WBÖ: I:321), kar je lahko hipokoristik iz vzklika začudenja in blažje kletvice hardegāta (WBÖ: I:321), in ker v bav. avstr. obstajajo tudi sinonimne variante z vokalnim in konzonantnim vzglasjem tipa ardegátta, hardigátta, je možno, da sta bav. avstr.*ardigg in *ardegg*‘preklet’, na katera kaže sln. gradivo, hipokoristika iz sicer neevidentiranega vzklika *ardigata, ki ga posredno potrjuje sln.ardigata (►ardigata), in potrjenega bav. avstr.ardegátta poleg hardegāta (Furlan, JZ 24/1, 2018, 135). Ni verjetno, da bi bila sln. alternacija -i- : -e- v razmerju ardičina : ardečina posledica slovenske vokalne redukcije.Povezaveardigata
Dostopnost