prmejduš

ESSJ ∅

Gradivo

prmȅjdūš interj za izražanje močne podkrepitve trditve, tudi prmejdūš, npr. ne boš šel z nami, prmejduš; obljubil je za prmejduš, da pride ‘obljubil je, da zagotovo pride’, v enaki funkciji tudi primȍjdūš ob primojdūš in primȍjdúši ob primojdúši (vse SSKJ); kor. obir. pǝr mé:jdù:š in pǝrmò:jduš, pǝrmojdù:š, pǝr mó:j dù:š (Karničar 1990: 287, 291, 311, 315, 333), primor. briš. parmiduš ‘zagotovo’ [pǝrmiˈduš] ob parmiviar ‘isto’ (Korenjak 2012) [pǝrmiviˈǝr], dobesedno ‘pri moji veri’, rovt. tolm. pǝr ˈmej ˈđuš (Čujec Stres 2010–2014 s.v. pridušati se), črnovr. pḁr mȅ̦i̯ dȗš (Tominec 1964 s.v. duša), dol. pǝrmèj dù:š (Smole Diss. 1994: 164, 244), v Čabru prmˈojduš (Malnar 2008).

V kor. obir. besedni zvezi pǝrmó:jdù:šu wtrɔ̀q v O:, pǝrmó:jdù:šu wtrɔ̀q, a tɛ naj wstrɛlí:m (Karničar 1990: 291) ‘O, prekleti otrok, ali naj te ustrelim’ je adj pǝrmó:jdù:šu izvorno ptc na -al delokutiva *prmojdušati ‘kleti’ ← *‘prmojduš izgovarjati’, prim. enako iz interj prmejduš je prmejdušati v Z Lahoni smo se začeli po gostilnah na Vrhniki, prmejdušali smo, oni pa porkamadonali (Miško Kranjec – Gradivo SSKJ).

18. st.: per mojei duſhi ‘Bey meiner Seele oder Treue’ (Gutsman 1789) z izglasjem -ei po adjektivni deklinaciji, prim. DLsg f (per) ſvetei ‘(pri) sveti’ (Gutsman 1777: 21).

Iz prmojduš v Ravni Gori onimizirano Prmajduš ‘vzdevek za Kranjca (in Slovenca) v smislu trdosrčnega, trmastega človeka’ (Erjavec 2014).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. *pri měji (< *moi̯ei̯i) duši *‘pri moji duši’ (Ramovš 1952: 93; Furlan, ŠM II: 171 op. 6), po redukciji sklopljeno prmejduš; posodobljeno s pos pron moj v *pri moji duši, po redukciji sklopljeno prmojduš (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133 op. 6).

srvn. prisežni formuli krščanske terminologije bî der sêle mîn ‘bei meiner Seele = pri moji duši’, npr. ich wil dir râten bî der sêle mîn ‘želim ti svetovati pri moji duši’ (Lexer 1872–1878: II:864), npr. srvn. bî sêl und triuwe swern ‘pri duši in veri priseči’ (Pfeifer 2000: 1268).
Ni verjetno, da bi bila interj domačega izvora in z edinim sln. izhodiščem pri moji (krščeni) duši, kot sklepa Snoj 2016: 604.
Kalki z drugačno rekcijo *na moi̯ǫ dušǫ se odražajo v hrv. čak. nã dušu mojȕ ‘bei meiner Seele’, npr. Nã dušu mojȕ, vȉdi san ga kal je pasȏ (Dračevica na Braču – ČDL) ob srb. Dȍboga i do moje dȗšē ‘resnično’ (Elezović 1932–1935: I:162 s.v. dȗša), ukr. karp. na mọ́ju dúšu ‘resnično, zares’ (Nikolaev, Tolstaja 2001: 80), p. na mą duszę ‘isto’, dial. Na moj dusiu! ‘zares, pri moji veri’ (Karłowicz SGP: I:396), stč. bráti čso na svú dušu ‘prisegati pri svoji duši’, nč. na mou duši ‘resnično’, kot vzklik tudi ‘prisegati, obljubljati’ (Machek 1968: 135), slš. gemer. Na moj dušu, že som to nepódal (Orlovský 1982: 74).

Etimološka razlaga

Sln. sklop prmejduš kot kalk po srvn. predlogi bî der sêle mîn se je po izstopu iz nevtralne krščanske terminologije skupaj s posodobljeno varianto prmojduš začel uporabljati kot močnejša kletvica in bil prav zato evfemiziran ali z zamenjavo subst dúša kot enega temeljnih sestavin krščanske terminologije z nevtralnim, nebogokletnim Dúnaj (► prmejdun) ali kokọ̑š (► prmejkokoš) ali z izločitvijo zadnje sestavine dúša (► prmej), prve (► mejduš) ali pa prvih dveh (► duš). Po križanju s kletvico ȁrdigȃta (► ardigata) je nastala ȁrdūš (► arduš), iz evfemizirane variante prmejdun pa ȁrdȗn (► ardun).

Diahrona besedna družina